Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ven (1.126-1.150)


  1.      sámoupráven  -vna -o prid. (ȃ-á) nanašajoč se na samoupravo ali samoupravljanje: a) samoupravno ozemlje / samoupravna enota b) samoupravni odnosi; samoupravne pravice občanov; samoupravna načela; samoupravno odločanje / samoupravni položaj delovnega človeka; samoupravni razvoj naše družbe / samoupravna organizacija; samoupravna ureditev socialistične države / samoupravni splošni akti akti, ki na splošno urejajo družbenogospodarske in druge samoupravne odnose; samoupravni organ oseba ali telo, kateremu je po predpisih, statutu ali z drugim splošnim aktom zaupano neposredno upravljanje; samoupravni sporazum samoupravni splošni akt, s katerim se v skladu z ustavo in zakonom urejajo družbenogospodarski in drugi samoupravni odnosi; samoupravna interesna skupnost skupnost, v kateri delovni ljudje določene dejavnosti in uporabniki te dejavnosti usklajujejo skupne interese; samoupravno dogovarjanje ◊ jur. samoupravna sodišča sodišča, ki se ustanovijo s samoupravnim aktom sámouprávno prisl.: samoupravno odločati; samoupravno urejati medsebojna razmerja ♪
  2.      sedatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sedativ: sedativni preparati / sedativno zdravljenje ♪
  3.      sédemdnéven  -vna -o [dǝm] prid. (ẹ̄-ẹ̑) ki traja sedem dni: sedemdnevni izlet, tečaj ♪
  4.      sekvénca  -e ž (ẹ̑) film. zaporedje več kadrov, povezanih v zaključeno celoto: uvodne sekvence kažejo, da bo film zanimiv; ogledati si nekaj sekvenc filma; dobro izdelana sekvenca plesa / filmska sekvenca // knjiž. temu podobno zaporedje česa v kaki celoti: sklepne sekvence besedila; sekvence gibov, znakov / v igri je več tragičnih sekvenc prizorov ◊ muz. ponavljanje motiva na različnih stopnjah tonske lestvice; rel. pesem pri maši med berilom in evangelijem ♪
  5.      sekvénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sekvenco: sekvenčni posnetek / sekvenčna analiza / sekvenčna kompozicija ◊ elektr. sekvenčni (elektronski) računalnik računalnik, ki obdeluje podatke z vmesnim odlaganjem informacij v pomnilnik; sekvenčno vezje vezje s pomnilno lastnostjo ♪
  6.      selektíven  -vna -o prid. (ȋ) izbiren, odbiralen: selektivni kriteriji; selektivno gojenje rastlin, živali / selektivni postopek selekcijski / publ. selektivna razvojna politika; ta šola je zelo selektivna ♦ gozd. selektivno redčenje redčenje, sekanje dreves, ki ovirajo rast določenih dreves selektívno prisl.: selektivno redčiti gozd ♪
  7.      selítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na selitev: selitveni stroški / selitveni tokovi; proučevati selitvena gibanja / ekspr. lotil se ga je selitveni nemir / selitvene poti ptic ♪
  8.      senzitíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. 1. (zelo) čustven, občutljiv: senzitiven človek / njena senzitivna narava 2. čuten1: motorične in senzitivne reakcije ♪
  9.      sestáven  -vna -o [sǝs in ses] prid. (á ā) ki kaj sestavlja, tvori: sestavni elementi; sestavne prvine politike / suverenost sestavnih držav // v zvezi sestavni del del, potreben za obstoj ali popolnost česa: avtomobilski sestavni deli; trdni sestavni del zemeljske skorje; sestavni deli stroja; priprava ima malo sestavnih delov / postati sestavni del česa; splošna razgledanost je sestavni del izobrazbe / dati stroj na sestavne dele razstaviti stroj ♪
  10.      seštéven  -vna -o [sǝš in seš] prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na seštevanje: seštevna črta / seštevni obrazec ♪
  11.      sétven  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na setev: izpolnitev setvenega načrta / spomladanska setvena dela / setvena greda; povečati setvene površine ♪
  12.      sétvenica  -e ž (ẹ̑) vrtn. setvena greda: sejati na setvenice ♪
  13.      síven  -vna -o prid. (í ȋ) nar. 1. navadno v povedni rabi nadležen, nasilen (pri prošnji, zahtevi): ne bodite tako sivni, saj boste dobili 2. nasiten, redilen: sivna jed ♪
  14.      sivênje  -a s (é) glagolnik od siveti ali siviti: sivenje las / sivenje neba ♪
  15.      skladóven  tudi skládoven -vna -o prid. (ọ̄; á) nanašajoč se na sklad: skladovna ploskev / delitev skladovnega denarja ◊ les. skladovni les les, ki se meri zložen v skladovnico; prostorninski les; teh. skladovni spoj spoj, pri katerem sta kosa pločevine položena drug na drugega ♪
  16.      sklanjátven  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sklanjatev: sklanjatvena končnica / sklanjatveni vzorec ♪
  17.      skonvencionalizírati  -am dov. (ȋ) knjiž. narediti konvencionalno: skonvencionalizirati umetnost skonvencionalizíran -a -o: skonvencionalizirana simbolika ♪
  18.      skŕbstven  -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na skrbstvo: skrbstveni ukrepi; organizirati skrbstveno dejavnost za begunce / skrbstveni organ ♪
  19.      skríven  -vna -o prid., skrívnejši (ȋ) 1. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi: skriven predal; skriven prehod čez mejo; izkopati skriven rov; najti skriven vhod; dati ključ na skrivno mesto; odšel je skozi skrivna vrata 2. ki se dogaja okolici neopazno: skrivni pogovori; dogodki te noči niso ostali skrivni; skrivno sestajanje / želela si je, da bi njuni odnosi ostali skrivni; skrivna ljubezen 3. za katerega ve ozek krog ljudi: skriven načrt; dobiti skrivno sporočilo / skriven namen; skrivna misel / skrivna pisava // za katerega javnost, oblast ne ve: sodeloval je pri skrivnem literarnem listu; skrivni sestanki; skrivna radijska postaja / skrivno društvo 4. star. skrivnosten: skrivna moč ga je gnala naprej / poslušati skrivne glasove / zanimala ga je skrivna preteklost ● ekspr. v skrivnem kotičku srca tli upanje globoko v srcu; star. gosposka je iskala skrivne luterane luterane, ki so se skrivali; knjiž. objavljati pod skrivnim imenom pod psevdonimom ◊ rel. skrivno razodetje (apostola Janeza) videnja apostola Janeza o koncu sveta skrívno prislov od skriven: skrivno delovati // star. skrivaj, naskrivaj: skrivno oditi; skrivno so ga umorili / skrivno se mu je nasmehnil; sam.: na skrivnem ga je pekla vest natihem; na skrivnem trpeti, se veseliti skrivaj, naskrivaj ♪
  20.      skrivénčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nav. ekspr. dati čemu nenaravno, nepravilno obliko: vihar je skrivenčil drevesa / bolezen ga je skrivenčila; skrivenčiti ustnice; telo se mu je skrivenčilo // redko popačiti, potvoriti: skrivenčiti dejstva / skrivenčiti pesnikovo podobo skrivénčen -a -o: skrivenčeni borovci; ves je skrivenčen od bolečin; skrivenčena podoba sveta ♪
  21.      slabokŕven  -vna -o prid. (ŕ r̄) 1. med. ki ima zmanjšano število rdečih krvničk ali zmanjšano količino krvnega barvila: slabokrven otrok; biti slabokrven 2. ekspr. neizrazit, medel: osebe v pripovedi so slabokrvne; ni se strinjal z njegovimi slabokrvnimi stališči ♪
  22.      slamnatobárven  -vna -o prid. (ȃ) ki je slamnate barve: slamnatobarvne tapete ♪
  23.      sláven  -vna -o prid., slávnejši (á) ki se mu splošno priznava velika vrednost, veljava: slaven igralec, pisatelj; ima slavne prednike; biti, postati slaven / ekspr.: to je njegov najslavnejši roman; slavna preteklost; obiskal je njihovo slavno gledališče / iron. to je ta slavna druščina / star., v vljudnostnem nagovoru slavna gospoda slávno prisl.: slavno končati delo; slavno premagati sovražnika ♪
  24.      slavospéven  -vna -o prid. (ẹ̄) knjiž. slavilen: dnevniki objavljajo o njem slavospevne članke ♪
  25.      sledítven  -a -o prid. (ȋ) žarg., ped. opazovalen, spremljevalen: sleditveno delo pri šolski telesni vzgoji ♪

   1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA