Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ven (1.101-1.125)
- rímskopráven -vna -o prid. (ȋ-ā) nanašajoč se na rimsko pravo: rimskopravna načela ♪
- rjavênje -a s (é) glagolnik od rjaveti: rjavenje kože / zavarovati orodje pred rjavenjem; rjavenje karoserije / rjavenje listov in slaba rast ♦ agr. rjavenje glivična ali bakterijska bolezen, pri kateri deli rastlin porjavijo; rjavenje vina spreminjanje barve in okusa vina zaradi nepravilne predelave grozdja; oksidacija vina; les. rjavenje lesa spreminjanje naravne barve lesa zaradi delovanja svetlobe ♪
- rjovênje -a s (é) glagolnik od rjoveti: rjovenje ga je prestrašilo; levje, tigrovo rjovenje / rjovenje topov in žvižganje granat / to ni petje, ampak rjovenje; vpitje je prešlo v rjovenje / rjovenje viharja ♪
- rodbínskopráven -vna -o prid. (ȋ-ā) nanašajoč se na rodbinsko pravo: rodbinskopravno razmerje ♪
- rodoslóven -vna -o prid. (ọ̑) genealoški: rodoslovni izsledki / rodoslovno deblo; rodoslovno drevo ♪
- rodóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na rod: rodovne značilnosti njegovega obraza / rodovno posestvo / rodovno ime pri starih Rimljanih del imena, ki označuje rod / vzbujati v ljudeh zavest rodovne skupnosti / rodovno ime rastline, živali / rodovni poglavar; rodovna skupnost; razpad rodovne ureditve; rodovno-plemenska družba ◊ agr. rodovna knjiga rodovniška knjiga; filoz. rodovni pojem pojem, ki obsega določene vrstne pojme; zgod. rodovno plemstvo v pozni rodovno-plemenski družbi plemstvo na začetni razvojni stopnji, ko je položaj vojaških starešin postal deden ♪
- rôjstven -a -o prid. (ō) zastar. rojsten: rojstveni dan; rojstvena hiša / zapustiti rojstveno vas domačo ♪
- rokáven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rokav: rokavna dolžina / rokavni izrez ali rokavna odprtina z izrezanjem nastala odprtina za roko pri oblačilu ♦ obrt. rokavna obla ali rokavna okroglina zgornji, zaobljeni del rokava, ki se vstavi v rokavni izrez ♪
- rokóven -vna -o (ọ̄) pridevnik od rok: rokovne določbe ♪
- róven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rov: rovna odprtina / krtov rovni sistem ♦ mont. rovni premog premog, preden je očiščen jalovine ♪
- roženvênski -a -o [žǝn] prid. (ē) rel. rožnovenski: roženvenska nedelja ♪
- rožnobárven -vna -o prid. (ȃ) knjiž. rožnat: rožnobarvni oblaki ♪
- rožnovênski -a -o prid. (ē) rel., v zvezah: rožnovenska nedelja prva nedelja v oktobru; rožnovenska pobožnost pobožnost, pri kateri se moli rožni venec, zlasti meseca oktobra ♪
- rušítven -a -o (ȋ) pridevnik od rušitev: predložiti komisiji rušitveni načrt ♪
- sadítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na saditev: saditvena dela / prvi saditveni poskusi krompirja ♪
- sámodejáven -vna -o prid. (ȃ-ā) knjiž. ki (glede dejavnosti) izhaja iz človeka samega, brez spodbude, sodelovanja drugega: samodejavna želja po napredku ♪
- sámodržáven -vna -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na samodržavje: predstavnik samodržavne oblasti / borili so se zoper samodržavni carizem ♪
- sámoiniciatíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na samoiniciativo: biti samoiniciativen in ustvarjalen / samoiniciativno sodelovanje množic / samoiniciativni predlogi sámoiniciatívno prisl.: kolektivi so se za to akcijo odločili samoiniciativno; mladinci so samoiniciativno ustanovili svoj mladinski aktiv ♪
- sámoohranítven -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na samoohranitev: samoohranitvena previdnost / streljanje je v njih zdramilo samoohranitveni nagon ♪
- samoséven -vna -o prid. (ẹ̄) ki (z)raste, ne da bi ga posejal človek: samosevni bori; samosevna rastlina; samosevno drevo ♪
- sámoslovénec -nca m (ȃ-ẹ́) nav. slabš. pristaš samoslovenstva: prizadevanja samoslovencev; samoslovenci in jugosloveni ♪
- sámoslovénski -a -o prid. (ȃ-ẹ́) 1. nanašajoč se na samoslovence ali samoslovenstvo: nasprotje med samoslovensko in jugoslovenarsko usmerjenostjo / samoslovenski politični publicisti 2. zastar. ki je samo v slovenskem jeziku: samoslovenski javni napisi; poveljevanje pri telovadnem društvu je bilo samoslovensko ♪
- sámoslovénstvo -a s (ȃ-ẹ̑) nav. slabš. narodnostno pojmovanje v stari Jugoslaviji, ki poudarja individualnost slovenskega naroda navadno proti integralnemu jugoslovanstvu: samoslovenstvo in jugoslovenstvo ♪
- samospéven -vna -o (ẹ̑) pridevnik od samospev: samospevna literatura ♪
- sámouméven -vna -o prid. (ȃ-ẹ́ ȃ-ẹ̄) razumljiv, umeven sam po sebi: te stvari so preproste in samoumevne; zanj so to samoumevna izhodišča; samoumevno zadovoljstvo zaradi uspeha / knjiž. samoumevna resnica, trditev / redko uro je vzel kot samoumeven dar sámoumévno 1. prislov od samoumeven: njegovo ravnanje jemlje samoumevno 2. nav. ekspr., v povedni rabi izraža podkrepitev trditve: samoumevno je, da sovražniki tudi tem krajem niso prizanesli / elipt. samoumevno, da so nesoglasja med starimi in mladimi pogosta; sam.: to je zame nekaj samoumevnega ♪
976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201