Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ven (1.098-1.122)
- rezêrven -vna -o prid. (ȇ) 1. nanašajoč se na rezervo: dati si delati rezervne ključe; s seboj je vzel nekaj rezervne obleke in perila; rezervno gorivo / v sobi so namestili še rezervno ležišče dodatno / rezervni bataljon; rezervne transportne enote / rezervni igralec 2. ki je namenjen za zamenjavo česa izrabljenega, pokvarjenega, nadomesten: rezervni deli; rezervno kolo; rezervno sidro ladje ◊ bot. rezervni škrob škrob, ki se nabira v semenih, plodovih, gomoljih; ekon. rezervni sklad del dohodka delovne organizacije za poravnavo mogočih izgub; tekst. rezervni tisk tekstilni tisk, pri katerem se s tiskanjem mehanskih ali kemičnih sredstev prepreči obarvanje blaga na določenih mestih; voj. rezervni oficir oficir, ki ni več v aktivni vojaški službi; rezervna sestava vojaški obvezniki po odsluženju vojaškega roka, po prenehanju aktivne vojaške službe ♪
- ribolóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ribolov: ribolovno področje / ribolovni predpisi; ribolovni pribor; ribolovni turizem; ribolovna doba doba v letu, ko je ribolov dovoljen; ribolovna dovolilnica; ribolovna voda voda, v kateri je dovoljen ribolov ♦ rib. določiti ribolovno mero najmanjšo dolžino, pri kateri se kaka riba še sme ujeti ♪
- riboslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na riboslovje: riboslovna razprava / riboslovna ustanova ♪
- rímskopráven -vna -o prid. (ȋ-ā) nanašajoč se na rimsko pravo: rimskopravna načela ♪
- rjavênje -a s (é) glagolnik od rjaveti: rjavenje kože / zavarovati orodje pred rjavenjem; rjavenje karoserije / rjavenje listov in slaba rast ♦ agr. rjavenje glivična ali bakterijska bolezen, pri kateri deli rastlin porjavijo; rjavenje vina spreminjanje barve in okusa vina zaradi nepravilne predelave grozdja; oksidacija vina; les. rjavenje lesa spreminjanje naravne barve lesa zaradi delovanja svetlobe ♪
- rjovênje -a s (é) glagolnik od rjoveti: rjovenje ga je prestrašilo; levje, tigrovo rjovenje / rjovenje topov in žvižganje granat / to ni petje, ampak rjovenje; vpitje je prešlo v rjovenje / rjovenje viharja ♪
- rodbínskopráven -vna -o prid. (ȋ-ā) nanašajoč se na rodbinsko pravo: rodbinskopravno razmerje ♪
- rodoslóven -vna -o prid. (ọ̑) genealoški: rodoslovni izsledki / rodoslovno deblo; rodoslovno drevo ♪
- rodóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na rod: rodovne značilnosti njegovega obraza / rodovno posestvo / rodovno ime pri starih Rimljanih del imena, ki označuje rod / vzbujati v ljudeh zavest rodovne skupnosti / rodovno ime rastline, živali / rodovni poglavar; rodovna skupnost; razpad rodovne ureditve; rodovno-plemenska družba ◊ agr. rodovna knjiga rodovniška knjiga; filoz. rodovni pojem pojem, ki obsega določene vrstne pojme; zgod. rodovno plemstvo v pozni rodovno-plemenski družbi plemstvo na začetni razvojni stopnji, ko je položaj vojaških starešin postal deden ♪
- rôjstven -a -o prid. (ō) zastar. rojsten: rojstveni dan; rojstvena hiša / zapustiti rojstveno vas domačo ♪
- rokáven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rokav: rokavna dolžina / rokavni izrez ali rokavna odprtina z izrezanjem nastala odprtina za roko pri oblačilu ♦ obrt. rokavna obla ali rokavna okroglina zgornji, zaobljeni del rokava, ki se vstavi v rokavni izrez ♪
- rokóven -vna -o (ọ̄) pridevnik od rok: rokovne določbe ♪
- róven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rov: rovna odprtina / krtov rovni sistem ♦ mont. rovni premog premog, preden je očiščen jalovine ♪
- roženvênski -a -o [žǝn] prid. (ē) rel. rožnovenski: roženvenska nedelja ♪
- rožnobárven -vna -o prid. (ȃ) knjiž. rožnat: rožnobarvni oblaki ♪
- rožnovênski -a -o prid. (ē) rel., v zvezah: rožnovenska nedelja prva nedelja v oktobru; rožnovenska pobožnost pobožnost, pri kateri se moli rožni venec, zlasti meseca oktobra ♪
- rušítven -a -o (ȋ) pridevnik od rušitev: predložiti komisiji rušitveni načrt ♪
- sadítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na saditev: saditvena dela / prvi saditveni poskusi krompirja ♪
- sámodejáven -vna -o prid. (ȃ-ā) knjiž. ki (glede dejavnosti) izhaja iz človeka samega, brez spodbude, sodelovanja drugega: samodejavna želja po napredku ♪
- sámodržáven -vna -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na samodržavje: predstavnik samodržavne oblasti / borili so se zoper samodržavni carizem ♪
- sámoiniciatíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na samoiniciativo: biti samoiniciativen in ustvarjalen / samoiniciativno sodelovanje množic / samoiniciativni predlogi sámoiniciatívno prisl.: kolektivi so se za to akcijo odločili samoiniciativno; mladinci so samoiniciativno ustanovili svoj mladinski aktiv ♪
- sámoohranítven -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na samoohranitev: samoohranitvena previdnost / streljanje je v njih zdramilo samoohranitveni nagon ♪
- samoséven -vna -o prid. (ẹ̄) ki (z)raste, ne da bi ga posejal človek: samosevni bori; samosevna rastlina; samosevno drevo ♪
- sámoslovénec -nca m (ȃ-ẹ́) nav. slabš. pristaš samoslovenstva: prizadevanja samoslovencev; samoslovenci in jugosloveni ♪
- sámoslovénski -a -o prid. (ȃ-ẹ́) 1. nanašajoč se na samoslovence ali samoslovenstvo: nasprotje med samoslovensko in jugoslovenarsko usmerjenostjo / samoslovenski politični publicisti 2. zastar. ki je samo v slovenskem jeziku: samoslovenski javni napisi; poveljevanje pri telovadnem društvu je bilo samoslovensko ♪
973 998 1.023 1.048 1.073 1.098 1.123 1.148 1.173 1.198