Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Vel (6.954-6.978)


  1.      ukíniti  -em dov. (í ȋ) odločiti, da kaj preneha obstajati, delovati: ukiniti občino, oddelek; šolo so ukinili; ukiniti samostan razpustiti / ukiniti delovno mesto / ukiniti nerentabilne proge / ukiniti cenzuro, vizume odpraviti; ukiniti kredite prenehati jih dajati; ukiniti pooblastilo, prepoved razveljaviti / ukiniti preskrbo prenehati oskrbovati / ukiniti ustavo // narediti, povzročiti, da kaj preneha biti, obstajati: ukiniti razredno družbo; ukiniti nasprotje med ročnim in umskim delom odpraviti, zmanjšati ♪
  2.      ukínjati  -am nedov. (í) odločati, da kaj preneha obstajati, delovati: ukinjati upravne enote, oddelke / ukinjati delovna mesta / ukinjati nerentabilne proge / ukinjati pomoč, podporo prenehavati dajati; ukinjati prepovedi razveljavljati // delati, povzročati, da kaj preneha biti, obstajati: ukinjati razredno družbo / ukinjati nasprotje med ročnim in umskim delom odpravljati, zmanjševati ♪
  3.      ukléščiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, da pride kaj v položaj, ko se zaradi stiska z dveh ali več strani ne more več premikati: drozg uklešči trde plodove v razpoko in jih drobi s kljunom; ukleščiti roko, zapestje; z nogami mu je ukleščil trup in ga začel stiskati; ukleščiti koga med kolena; brezoseb. voznika je ukleščilo med sedež in volan / korenine so ukleščile skalo; ekspr. sneg je ukleščil dolino ● ekspr. tesnoba ji je ukleščila prsni koš začutila je veliko tesnobo; ekspr. ukleščiti sovražno četo obkoliti jo z dveh ali več strani ukléščiti se priti v položaj, ko zaradi ožine, stisnjenja z navadno dveh strani ni mogoče nadaljnje premikanje, vrnitev v prvotno lego: deblo se je ukleščilo med skale; noga se mu je ukleščila v špranji ♦ med., vet. pri kili se črevo uklešči; žolčni kamen se uklešči v žolčevodu ukléščen -a -o: med razbitine avtomobila ukleščen voznik; ukleščena kila ♪
  4.      ukléti  ukólnem [u̯n] dov., ukolníte tudi ukólnite; uklél; nam. uklét in uklèt (ẹ́ ọ́) po ljudskem verovanju s kletvijo povzročiti, da kaj izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: ukleti svinje; ukleti zemljo, da ne rodi / ukleti delo koga // s kletvijo spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega: Kirka je uklela Odisejeve tovariše; ukleti kraljično v kačo ● ekspr., redko vsega je uklela, tako je bila jezna preklela; ekspr. ta prizor ga je za zmeraj uklel zelo prevzel uklét -a -o 1. deležnik od ukleti: ukleti kraljevič; biti uklet v kačo; ukleta voda; sreča mi je ukleta s kletvijo onemogočena, preprečena; obstati kot uklet negibno, nepremično ∙ ekspr. ukleta tišina zelo velika, grozljiva 2. ekspr., navadno v povedni rabi ujet v kaj, iz česar se ne da rešiti: biti uklet v molk, nasilje; biti z dušo in telesom uklet v stvarni svet / življenje je ukleto v trpljenje ♪
  5.      ukoreníniti se  -im se dov. (í ȋ) 1. pognati korenine v zemljo: potaknjenec se je že ukoreninil; presajena rastlina se najlažje ukorenini spomladi; stoji tukaj, kot da se je ukoreninil dolgo časa; vztrajno 2. ekspr. postati notranje, čustveno tesno povezan s čim: nikjer se ni mogel ukoreniniti; v novem okolju se je ukoreninil vživel, počutil doma / težko je odpraviti napake, predsodke, ki se ukoreninijo v ljudeh; v njem se je ukoreninilo nezaupanje / to prepričanje se mu je ukoreninilo v zavest ukoreníniti narediti, povzročiti, da kaj požene korenine v zemljo: ukoreniniti nageljnove vršičke ukorenínjen -a -o: ukoreninjeni potaknjenec; biti ukoreninjen v svoji domovini; ukoreninjene navade, vraže; to je bilo že ukoreninjeno v njegovem značaju ♪
  6.      ukrèp  -épa m (ȅ ẹ́) kar se naredi v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja: ukrep je bil premalo premišljen; predlagani ukrepi naj bi prispevali k utrditvi gospodarstva; poostriti ukrepe proti prekupčevalcem; publ. podvzeti vse potrebne ukrepe za nemoteno delo ukreniti vse potrebno; za ta ukrep so se odločili iz več razlogov; nujen, učinkovit ukrep; ukrepi za varstvo pri delu, za vzdrževanje reda; posledice, učinkovitost ukrepov / administrativni, carinski, davčni, ekonomski ukrepi; disciplinski, vzgojni ukrep; higienski, sanitarni, zdravstveni ukrepi; varčevalni ukrepi; varnostni, zaščitni ukrep; varstveni ukrep / izredni ukrep zaradi izrednega stanja sprejet ukrep, s katerim se skuša normalizirati stanje, pri čemer se povečajo pristojnosti državnih organov // sklep, odločitev za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja: ukrepi začnejo veljati naslednji mesec; izdati ukrepe za zaustavitev inflacije; potrditi predlagane ukrepe; izvajanje, uvedba ukrepov ● star. dolgo je premišljeval in tak je bil njegov ukrep sklep, odločitev ◊ jur. represivni ukrepi ki temeljijo na zastraševanju, omejevanju, prisili; začasni ukrepi družbenega varstva do 1989 začasni ukrepi družbenopolitične skupnosti v zvezi z organizacijo združenega dela za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine ♪
  7.      ukrivíti  -ím dov., ukrívil (ȋ í) 1. dati čemu krivo obliko: ukriviti cev, žico; zaradi teže knjig so se police ukrivile; paziti, da se žebelj pri zabijanju ne ukrivi / ukriviti železno palico v kavelj / po otrokovem prvem letu se hrbtenica počasi ukrivi v značilno dvojno esasto obliko // dati čemu nenaravno, nepravilno obliko: mačka je ukrivila hrbet; zaradi jahanja so se mu noge ukrivile; njegove ustnice so se skoraj ob vsaki besedi čudno ukrivile / ukriviti usta v nasmeh, posmeh / težko delo ga je počasi ukrivilo 2. ekspr. povzročiti, da se kdo ukloni, vda: ukriviti upornike; ukriviti koga z davki, s silo; tega človeka se zlepa ne da ukriviti ● ekspr. spet je moral ukriviti hrbet pred njim ga ubogati; mu biti poslušen, pokoren; knjiž., ekspr. ker se je počutil tujca, se je še bolj ukrivil vase je postal še bolj nedostopen, nepriljuden ukrívljen -a -o: ptice z ukrivljenim kljunom; bil je bolan in ukrivljen od teže let; navzdol, navzgor, vstran ukrivljen; ukrivljena cev, palica; nož z ukrivljenim rezilom ♪
  8.      ukvárjati se  -am se nedov. (á) 1. delati kaj v zvezi s tem, kar izraža določilo: ukvarjati se s pripravami na potovanje; ukvarjati se s popravilom ure popravljati jo / babica se je ukvarjala z dojenčkom; ukvarjati se z bolniki, ranjenci negovati jih, skrbeti zanje; zdravnik se je dolgo ukvarjal s ponesrečencem; ukvarjati se sam s seboj / ukvarjati se z delom, nalogo; s to risbo se ukvarja že več tednov jo izdeluje, dokončuje / ukvarjati se z mislijo na koga misliti na koga; ukvarjati se z načrtom za beg; zadnje mesece se zelo ukvarja s svojo usodo razmišlja o njej 2. imeti kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela: ukvarjati se s popravljanjem dežnikov; ukvarjati se z zdravljenjem / ukvarjati se z obrtjo, s trgovino; prebivalci teh krajev se ukvarjajo z živinorejo / ukvarjati se z ročnim delom; ukvarjati se z zajci gojiti zajce / poklicno, strokovno se ukvarjati s čim // imeti kaj za predmet svojega dela sploh: ukvarjati se z domačimi opravili; ukvarjati se s pisanjem pesmi; s kuho se ukvarja mati kuha; v prostem času se ukvarja s slikanjem slika; ukvarjati se z vrtnarjenjem vrtnariti / s tem primerom se ukvarja policija ga rešuje; s to temo se ukvarjajo vsi časopisi pišejo o njej 3. imeti kaj za predmet proučevanja: ukvarjati se z zgodovino slovenskega jezika / z vremenoslovjem se ukvarja kot amater / medicina se ukvarja z boleznimi; s temi vprašanji se ukvarja sociologija / ukvarjati se z barvami, s kamni; sistematično se ukvarjati z žuželkami 4. biti dejaven v tem, kar izraža določilo: v teh krajih se s kulturo ukvarja zlasti učiteljstvo; ukvarjati se s politiko, športom 5. biti na razpolago komu zaradi urejanja kakih stvari: uslužbenka se je z vsako stranko ukvarjala približno deset minut; prodajalka se je dolgo ukvarjala z njim / nimam časa, da bi se ukvarjal s takimi malenkostmi // biti v dejavnem stiku s kom: ukvarjati se z družino; z otroki se noče ukvarjati; veliko se ukvarja z bolnim očetom / učitelj se ukvarja z vsakim učencem posebej ♪
  9.      uléči se  uléžem se dov., ulézi se ulézite se; ulégel se ulêgla se; nam. uléč se in ulèč se (ẹ́ ẹ̑) 1. namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj: razgrnil je odejo po tleh in se ulegel; zaspi takoj, ko se uleže; uleči se na posteljo, v travo; uleči se na bok, hrbet, trebuh / konj se je ulegel vznak // namestiti se, spraviti se v tak položaj zaradi spanja, počitka: ulegel se je k popoldanskemu počitku; po kosilu se navadno uleže za kako uro; brez skrbi se ulezi, te bom že pravočasno zbudila 2. redko, s prislovnim določilom namestiti se, razprostreti se na površini; leči: prah se je ulegel na pohištvo / gošča se je ulegla na dno usedla / mrak se je zgodaj ulegel na polja / ta misel se mu je kot mora ulegla na dušo 3. zaradi lastne teže postati nižji, gostejši: kupi listja, sena so se ulegli; sneg se je že toliko ulegel, da je primeren za smuko 4. postati nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: matica, prečka se je lepo ulegla v vdolbino ● čevlji se uležejo po nogi po obliki, velikosti prilagodijo nogi; ekspr. starost se je ulegla nanj postaral se je, ostarel je; vznes. ulegel se je k večnemu počitku umrl je; ekspr. prijazen fant se mu je takoj ulegel v srce mu je postal všeč, se mu je priljubil ♪
  10.      ulékniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) ukriviti se, upogniti se navznoter v ledvenem delu: mačka se je uleknila in zlezla pod ograjo; krava se ulekne, če jo pogladiš po hrbtu / konj se je v diru uleknil / njeno telo se je uleknilo zaradi nenadne ostre bolečine / ulekniti hrbet // dobiti navzdol, navznoter rahlo ukrivljeno obliko: vrbova šiba se lepo ulekne / zaradi prevelike obremenitve se je deska uleknila rahlo upognila; vrv za perilo se je precej uleknila povesila ∙ ekspr. hrib se je uleknil v položno dolino polagoma, v rahlem loku prešel uléknjen -a -o: mačka z uleknjenim hrbtom; pot je speljana po uleknjenem žlebu; uleknjena drža; sedela je pokonci, uleknjena v križu; uleknjeno telo ∙ ekspr. žimnica je bila precej uleknjena ugreznjena; ekspr. solze so mu tekle po uleknjenih licih udrtih ♪
  11.      úlica  -e ž (ú) 1. načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili, znotraj kakega naselja, navadno s pločnikom ob straneh: ulica drži, pelje na grad; ulice se križajo; prečkati ulico; razsvetliti ulice; na ulicah je veliko ljudi; ob vseh ulicah v naselju so zelenice; hoditi, peljati se, sprehajati se po ulici; asfaltirana, makadamska, tlakovana ulica; dolga, ozka, široka ulica; glavna, stranska ulica; mestne ulice; mirna, samotna, ekspr. živahna ulica; ime ulice; stati na vogalu ulice / enosmerna ulica po kateri poteka promet samo v eni smeri; slepa ulica ki ima izhod samo na enem koncu / mn., star. stanoval je na Florjanskih ulicah na Florjanski ulici // taka pot in prostor na obeh straneh te poti, na katerem so navadno hiše: vsi smo iz iste ulice; imeti delavnico v majhni, zakotni ulici / poslovna, stanovanjska, trgovska ulica / skrbeti za urejenost pločnikov in zelenic na ulici / stanuje v Čopovi ulici številka 5 // stanovalci, prebivalci hiš ob ulici: naša ulica je prva priskočila na pomoč; ekspr.: vsa ulica se je zgražala nad njim; ne zganjajte takega hrupa, saj boste zbudili celo ulico 2. ed., slabš. neosveščeni, nekulturni ljudje: v drami je dobro prikazal ulico in salon; jezik, nasilje ulice 3. ekspr., v zvezi slepa ulica zelo neprijeten, zapleten položaj: spraviti kaj, koga iz slepe ulice; zabresti v slepo ulico; pogajanja med velesilama so zašla v slepo ulico v položaj, iz katerega navidez ni izhoda 4. mn., star. ograjena pot, steza, po kateri hodi živina na pašo: srečala sta se na ulicah ● slabš. otroka je vzgajala ulica prepuščen je bil slabim vplivom pouličnega življenja; publ. študenti so šli na ulice so demonstrirali; ekspr. mladina veliko časa preživi na ulici na javnih mestih, v javnih lokalih, na ulici sploh ♪
  12.      ulíti  ulíjem dov. (í) izdelati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu: uliti kip / uliti v bron, mavec // izdelati z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme: uliti svečo, zvon; nosilce morajo še uliti / uliti črke iz medi, svinca ulíti se 1. začeti teči silovito in v velikih količinah: voda se je ulila čez jez; blato se je ulilo po bregu / ekspr.: iz nosu, rane se je ulila kri; solze so se ji ulile iz oči, po licih // ekspr. pojaviti se v velikih količinah: besede navdušenja so se kar ulile iz njenih ust / skozi okno se je ulila mesečina 2. brezoseb. začeti zelo, močno deževati: preden so prišli do doma, se je ulilo; ulilo se je kot iz škafa zelo / v osebni rabi: iz temnih oblakov se je ulil dež; nenadoma se ulije ploha 3. knjiž., ekspr. (hitro) množično se premakniti: otroci so se ulili iz šole; množica se je ulila na cesto ● pog., ekspr. zvečer so jo ulili proti gozdu in niso jih več izsledili so ušli, pobegnili; pog., ekspr. z vso močjo ga je ulil po obrazu udaril ulít -a -o: iz brona, v bron uliti zvonovi; ulita cev; biti ulit iz enega kosa, v enem kosu ∙ čevlji so kot uliti na noge se popolnoma prilegajo; obleka je na njej kakor ulita krojena kot po njenih merah; ji zelo lepo pristaja; ekspr. dan je bil kakor iz srebra ulit zelo lep, jasen; podkve so se prilegale kakor ulite zelo dobro; ekspr. figura v romanu je kakor ulita iz enega kosa skladna, harmonična ♪
  13.      ulívati  -am nedov., tudi ulivájte; tudi ulivála (í) izdelovati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu: ulivati kipe / ulivati v bron, mavec // izdelovati z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme: ulivati sveče, zvonove / ulivati črke iz svinca ulívati se 1. teči, odtekati silovito in v velikih količinah: voda se je ulivala po pobočju / ekspr.: pot se mu je kar ulival po hrbtu; iz oči so se ji ulivale solze // knjiž., ekspr. usipati se, padati: razpleteni lasje so se ji ulivali po ramenih // knjiž., ekspr. prihajati v velikih količinah: skozi okno se uliva mesečina; močna svetloba žarometov se je ulivala proti gozdu // ekspr. pojavljati se v velikih količinah: besede jeze, ogorčenosti so se kar ulivale iz njega 2. brezoseb. zelo, močno deževati: ves dan se je ulivalo / v osebni rabi v presledkih se je ulival dež ulivajóč -a -e: hudournik je, ulivajoč se po bregu, odnašal kamenje in vejevje ♪
  14.      ulóvek  -vka m (ọ̑) redko ulov: velik ulovek rib; prodati ves ulovek ♪
  15.      ulovíti  -ím dov., ulóvil (ȋ í) 1. z iskanjem, zasledovanjem priti do divjadi in jo ustreliti: uloviti medveda, zajca / uloviti srno v past, s pastjo // z iskanjem, zasledovanjem priti do živali zaradi koristi: uloviti kita; ulovil je veliko polhov // z iskanjem, zasledovanjem priti do živali sploh: uloviti bolho, metulja / mačka je ulovila miš 2. ujeti: uloviti bežečega / uloviti mačka za rep / uloviti kozarec, tik preden bi padel na tla / uloviti žogo / uloviti deževnico v sod / filter ulovi večino nesnage prestreže, zaustavi / uloviti in ustaviti gugalnico / uloviti košček mesa v juhi / policija je ulovila tatu / učitelj ga je ulovil pri prepisovanju / uloviti koga na laži / komaj je še ulovil vlak / uloviti profesorja za podpis / uloviti dobro službo / trudi se, da bi ulovila bogatega ženina / uloviti snop svetlobe v ogledalo / uloviti prijazen nasmeh / hodi okrog prijateljic, da ulovi kako novico / uloviti klic na pomoč / uloviti korak z drugimi / težko ulovi kako uro počitka ulovljèn -êna -o: ulovljeni metulji; velika količina ulovljenih rib ♪
  16.      últracentrifúga  -e ž (ȗ-ȗ) teh. centrifuga z zelo velikim številom vrtljajev, ki se uporablja za ločevanje koloidnih delcev in makromolekulskih snovi od tekočine: določanje molekulske mase beljakovin z ultracentrifugo ♪
  17.      últrardèč  -éča -e prid. (ȗ-ȅ ȗ-ẹ́) fiz. ki ima tako veliko valovno dolžino, da z vidom ni zaznaven; infrardeč: ultrardeča svetloba; toplotni učinki ultrardečega sevanja ♪
  18.      últrazvóčen  -čna -o prid. (ȗ-ọ̑) fiz. ki ima tako veliko frekvenco, da s sluhom ni zaznaven: ultrazvočni klici netopirjev / ultrazvočna frekvenca; ultrazvočno področje, valovanje // teh. ki deluje na osnovi ultrazvoka: ultrazvočni detektorji za odkrivanje ribjih jat ♦ navt. ultrazvočni globinomer elektronska priprava za merjenje globine z ultrazvokom ♪
  19.      últrazvók  -a m (ȗ-ọ̑) fiz. zvok, ki ima tako veliko frekvenco, da s sluhom ni zaznaven: oddajati ultrazvok; uporaba ultrazvoka v medicini, tehniki; infrazvok in ultrazvok ♪
  20.      úm  -a m, v drugem pomenu mn. stil. umóvi (ȗ) 1. sposobnost mišljenja, spoznavanja: ponesrečenčev um je prizadet; otrokov um se razvija; bistriti mladini um; meje človeškega uma; um in razum / spoznati s srcem, ne z umom / knjiž. um se mu je omračil postal je duševno bolan; imeti bister, pronicljiv um; star. bolan na umu duševno bolan // zavest, duh glede na to sposobnost: um marsičesa ne zna razložiti; razum razčlenjuje, povezuje, um pa ustvarja ideje; dejavnost uma 2. navadno s prilastkom človek glede na to sposobnost: iščoč, kritičen, ustvarjalen um; največji umi človeštva / biti velik politični um ● star. ni mu šlo do uma ni doumel; ekspr. od razburjenja, strahu biti čisto iz uma nerazsoden, zmeden; star. to mi ne gre iz uma, z uma tega ne morem pozabiti; ekspr. to bi ga spravilo iz uma naredilo nerazsodnega, zmedenega; naredilo duševno bolnega; star. to mi ni padlo, prišlo na um tega se nisem spomnil; na to nisem pomislil; star. to mi ne gre v um v glavo; imeti na umu star. kaj je imel na umu, je težko reči kaj je mislil, nameraval; star. vse to morate imeti na umu, če hočete biti pravični vse to morate upoštevati; zastar. najti pot po umih po občutku; zastar. po mojih umih jim še veliko manjka po moji presoji, oceni; star. uma svetli meč razum, pamet; ekspr. delati, kričati kakor iz uma zelo ◊ filoz. čisti um bistvena lastnost duha ustvarjati misel in oblikovati spoznanje; praktični um po Kantu človekova moralna dejavnost ♪
  21.      umakníti  in umákniti -em dov. (ȋ á) 1. narediti, da pride kaj z določenega mesta, položaja a) da ni več v napoto: umakniti avtomobil s pločnika, vazo z mize; umakni se, zaslanjaš mi svetlobo b) v večjo oddaljenost od česa: umakniti čoln od obale; umakniti se od okna // s premikom narediti, da česa na določenem mestu, v določenem položaju ni več: umakniti roko; pravočasno je umaknil glavo 2. narediti, da kaj preneha opravljati svojo funkcijo: umakniti star denar iz prometa; umakniti letalo zaradi dotrajanosti / vlada je umaknila svoje diplomate / umakniti predstavo z gledališkega sporeda 3. narediti, da kdo zapusti kak kraj, prostor, da ne bi bil deležen česa neprijetnega, hudega: umakniti otroka s prepiha; zaradi močnega obstreljevanja se je vojska umaknila; pred dežjem se umakniti pod streho // narediti, da kdo zapusti kak kraj, prostor sploh: sklenili so umakniti svoje čete 4. narediti, da to, kar izraža določilo, ne zahteva več izpolnitve, pravnih posledic: umakniti obtožbo, prijavo; umakniti predlog za spremembo zakona / umakniti povabilo za obisk / umakniti kandidaturo, odstop ● ekspr. ni umaknil oči, pogleda z nje ni je prenehal gledati umakníti se in umákniti se 1. premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja a) da se kdo lahko neovirano premika: stal je pred vrati in se ni hotel umakniti; umakniti se s ceste na pločnik, v jarek; umakniti se k steni, v kot / umakniti se za dva koraka b) da lahko kdo drug pride nanj: vljudno se mu je umaknil; umakniti se starejšemu; malo se umakni, da bo še on sedel / umakniti se drvečemu avtomobilu c) da ne pride do srečanja, stika s kom: ko ga je zagledal, se je umaknil; temu človeku se vedno umaknem; pred očetom se je raje umaknil // iti, oditi z določenim namenom sploh: umaknil se je na svoj prostor, v svojo sobo; vojska se je umaknila v vojašnice / umakniti se iz družbe / umakniti se v ilegalo začeti delovati ilegalno; ekspr. umakniti se v svoj svet sanj 2. s spremembo mesta, položaja doseči, da osebek ni deležen česa neprijetnega, hudega: umakniti se udarcu; če se ne bi umaknil, bi ga zadela krogla / umakniti se vsem odgovornostim 3. prenehati opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo: ker se ni hotel sam umakniti, so ga odstavili / umakniti se s položaja šefa države // prenehati biti dejaven na kakem področju: umakniti se iz aktivnega športa, javnega življenja / umakniti se v privatno življenje 4. prenehati biti, nahajati se na kaki površini: tu je bilo nekoč morje, pa se je umaknilo; voda se je umaknila v svojo strugo // prenehati se pojavljati, da se pojavi, nastopi kaj drugega: jeza se je umaknila prijaznosti; svetloba se umakne temi / laneno olje se je umaknilo petroleju namesto lanenega olja so začeli uporabljati petrolej; ekspr. zima se je hitro umaknila je hitro minila umáknjen -a -o 1. deležnik od umakniti: iz prometa umaknjene ladje; umaknjena miza; umaknjena odpoved; umaknjen v svoj svet 2. ekspr. zelo oddaljen, težko dostopen: umaknjeni kraji 3. ekspr. neživljenjski, nestvaren: vase umaknjen svet umetnikov; prisl.: vse življenje je živel umaknjeno ♪
  22.      umériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. določiti in označiti merilne enote na merilnih pripravah: umeriti termometer / umeriti temperaturno lestvico // preveriti in uravnati točnost delovanja merilne priprave: umeriti barometer, tehtnico 2. ugotoviti, določiti razsežnost delov telesa, predmeta za izdelavo česa: krojač mu je umeril hlače / umeriti les za ostrešje / dal sem si umeriti nov suknjič sešiti // star. ugotoviti, ali oblačilo, obutev ustreza zlasti glede na velikost; pomeriti: umerila je več bluz, pa ji nobena ni bila prav 3. zastar. odmeriti, določiti: umeriti zemljišče / umeriti davek / usoda jim je umerila veliko zla 4. star. narediti po čem, prilagoditi čemu: igro je umeril po znani veseloigri / umeril je svoj korak z njenim // narediti, oblikovati: mizo je umeril za dvanajst ljudi / umeriti kaj po svojem okusu ● šalj. pes mu je umeril hlače mu je raztrgal hlače; šalj. umeriti komu hlače natepsti ga; star. umeriti pot proti domu oditi umériti se zmotiti se v meri, pri merjenju: meri natančno, da se ne boš preveč umeril umérjen -a -o 1. deležnik od umeriti: umerjen višinomer; umerjena obleka; lestvica je umerjena v odstotkih relativne vlažnosti; natančno umerjen 2. knjiž. obvladan, zadržan: umerjen človek / umerjen nastop; ima umerjen značaj; umerjene kretnje // zmeren: začel je padati umerjen dež / umerjeno podnebje / umerjena politika; prisl.: umerjeno hoditi; umerjeno zaigran ♪
  23.      umérjati  -am nedov. (ẹ́) 1. določevati in označevati merilne enote na merilnih pripravah: umerjati instrumente // preverjati in uravnavati točnost delovanja merilne priprave: umerjati barometre, višinomere 2. star. ugotavljati, ali oblačilo, obutev ustreza zlasti glede na velikost; pomerjati: umerjati hlače, obleko ♪
  24.      umételen  tudi umetélen -lna -o prid. (ẹ̑; ẹ̑) 1. narejen z veliko oblikovalno spretnostjo, sposobnostjo in občutkom za lepoto: umetelne rezbarije, vezenine / umetelna oblika pesnitve; zgradba stavka je umetelna 2. ustvarjalno, oblikovalno spreten, sposoben: umetelen steklar; ta urar je zelo umetelen / človek umetelnih rok 3. zastar. izveden, izkušen: ženska je umetelna, ozdravila ga bo 4. zastar. umeten, nenaraven: narediti umetelni ogenj / umetelno oko umételno tudi umetélno prisl.: umetelno izrezljati, okrasiti; umetelno izveden ♪
  25.      umetníja  -e ž (ȋ) 1. dejanje, za katero je potrebna velika spretnost: naučiti se umetnij; akrobatske, čarovniške umetnije / zlesti skozi tako odprtino, ni nobena umetnija 2. ekspr. dejanje, lastnost, s katero se skuša koga spretno prevarati, preslepiti: uporabila je vse ženske umetnije, da bi ga pridobila / odvetniške umetnije / poznati umetnije reklame ♪

   6.829 6.854 6.879 6.904 6.929 6.954 6.979 7.004 7.029 7.054  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA