Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Vel (2.751-2.775)


  1.      maríjin  -a -o prid. (ȋ) v zvezah: poljud. marijini čeveljčki zaščitena gozdna kukavica, strok. lepi čeveljc; nar. marijini lasci divje rastoča ali okrasna praprot s pernatimi listi; venerini lasci; poljud. marijini laski ali marijina trava trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, strok. migalica ♪
  2.      marshallizírati  -am [-ršali-] nedov. in dov. (ȋ) polit., po drugi svetovni vojni uveljavljati vpliv Združenih držav Amerike v državi, ki dobiva od njih gospodarsko pomoč: marshallizirati precejšen del sveta marshallizíran -a -o: marshallizirana država ♪
  3.      màrsikatérikrat  prisl. (ȁ-ẹ̄) redko velikokrat, večkrat: marsikaterikrat bi zvečer rajši ostal doma ♪
  4.      màrsikrat  prisl. (ȁ) zastar. velikokrat, večkrat: to se je že marsikrat primerilo ♪
  5.      màrš  medm. (ȁ) 1. voj. povelje za začetek korakanja: četa, naprej, marš 2. izraža ukaz za takojšnji odhod: marš, je zapodil psa iz veže / nizko vsi marš ven ♪
  6.      martínček  -čka m (ȋ) majhen kuščar: čez kamen se je zapodil martinček; sedimo na soncu in se grejemo kakor martinčki ♦ zool. majhen kuščar sivkaste barve s sorazmerno veliko glavo, Lacerta agilis ♪
  7.      mása  -e ž (ȃ) 1. snov, surovina, navadno mehka, za izdelke: zmleto rudo segrevajo, da nastane gobasta masa; mleti maso za karton; gnetljiva, homogena, mehka masa / mesna, papirna, steklena masa / obliti z bitumensko maso z bitumenom; izravnalna masa / z oslabljenim pomenom razvažati vročo asfaltno maso vroči asfalt // v zvezi umetna, plastična, sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul: predmeti, tla iz umetne mase; predelava umetnih mas 2. knjiž., s prilastkom velika strnjena količina kake snovi ali kakih stvari: mišična, vodna masa / na obzorju se vidi temna masa mestnih hiš gmota / publ., z oslabljenim pomenom kopičenje zvočnih mas zvokov / publ. bataljon se premika v sklenjeni masi sklenjeno 3. slabš. velika, strnjena skupina ljudi; množica: demonstrirajoča masa; tuleča in ploskajoča masa 4. nav. mn., publ. ljudje, ki predstavljajo največji del družbe, zlasti nižji sloji; množica: dvignile so se zatirane mase; delavske, ljudske mase; ideja je zajela najširše mase; gibanje, razširjeno med masami / dvigniti se nad maso; psihologija mase 5. publ., s prilastkom količina: v raztopini se odvečna masa topljenca izloči; del določene mase zlata / povečati maso osebnih dohodkov vsoto, znesek za osebne dohodke // z rodilnikom velika količina, množina: delo je bilo obremenjeno z maso nepredelanega gradiva; velikanska masa danosti, težav, nasprotij 6. fiz. količina, ki pove, kako se telo upira pri pospeševanju: meriti maso; lunina masa; masa atoma ◊ biol. dedna masa skupek vseh genov organizma; genotip; fiz. mirovna masa masa telesa v mirovanju; gastr. masa mešanica živil, iz katere se pripravljajo razne jedi; gozd. lesna masa količina stoječega ali posekanega lesa; sečna masa količina lesa, določena za sečnjo; jur. likvidacijska ali stečajna masa premoženje dolžnika, ki je v likvidaciji; kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; molekulska masa število, ki pove, kolikokrat je masa kake molekule večja od mase vodikovega atoma; meteor. zračna masa zrak nad večjim področjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti ♪
  8.      mása  prisl. (ȃ) nar. zelo: bilo je masa veliko ljudi / na cesti je masa ljudi zelo veliko ♪
  9.      masív  -a m (ȋ) večja sklenjena skupina gor: težko prehoden masiv / gorski masiv / Češki, Rodopski masiv / z oslabljenim pomenom: mogočni masiv Triglava; prostran gozdni masiv Gorjancev; publ. velik masiv skale gmota, blok ● publ. v egiptovski arhitekturi prevladuje masiv nad odprtinami masivni deli; ekspr. oči so v primeri z masivom lic prav pohlevne masivnostjo ◊ petr. zelo velika gmota globočnine ♪
  10.      máska  -e ž (ȃ) 1. predmet za zakritje obraza, glave, ki navadno nekaj predstavlja: natakniti (si), nositi, sneti (si) masko; režeča se maska; lice je negibno kot maska / obredne maske afriških plemen; pustne maske; ples v maskah ples, pri katerem nosijo plesalci maske / redko za maškarado se je oblekel v masko huzarja v obleko, ki predstavlja huzarja // kdor ima obraz zakrit s takim predmetom ali po celotni opravi nekaj predstavlja: najlepše maske bodo nagrajene; v dvorani se je nabralo veliko mask 2. knjiž. kar prikriva, zakriva pravi videz, podobo česa; krinka: zunanji blišč je le maska za strahotno notranjo revščino / z oslabljenim pomenom nadevati si masko brezskrbnosti, poguma 3. s šminko in drugimi pripomočki vlogi primerno urejen igralčev obraz: imel je zelo dobro masko / delati igralcem maske 4. predmet, ki se da na obraz ali del obraza, zlasti za zaščito: nadeti si, sneti si masko / plinska maska ki varuje dihalne organe pred strupenimi plini in parami; podvodna ali potapljaška maska ki omogoča gledanje pod vodo / zaščitna maska 5. navadno v zvezi posmrtna maska mavčni odlitek pokojnikovega obraza: njena posmrtna maska je ohranjena / posneti, vzeti komu posmrtno masko 6. kozm. na obraz nanesena sredstva za nego kože na obrazu: izmiti masko; sestav maske / čistilna, hranilna, oljna maska / maska za obraz ● ekspr. strgati komu masko z obraza pokazati njegovo pravo, resnično bistvo ◊ avt. maska prednji del karoserije, navadno mreža pred hladilnikom; fot. maska okvir, ki pri kopiranju ali povečevanju omogoča spreminjanje izreza slike; gled. maska kovinska ploščica z izrezanim krogom za uravnavanje velikosti svetlobnega polja v reflektorju; med. kisikova maska za vdihavanje kisika; zaščitna maska priprava iz tkanine, ki si jo da zdravstvena oseba čez nos in usta; maska za narkozo priprava, ki se povezne bolniku na obraz in nanjo kaplja narkotik; metal. maska forma z zelo tanko steno za natančne ulitke; šport. sabljaška maska za zaščito obraza pri sabljanju; um. maska konzola v obliki fantazijsko preoblikovane živalske ali človeške glave, zlasti v grški arhitekturi; vet. maska s temnejšo dlako porasel del pasje glave okoli oči in gobca; voj. maska kar dela kaj podobno okolici in s tem neopazno ♪
  11.      maslénec  -nca m (ẹ̄) 1. nar. rak po levitvi, dokler še nima oklepa; mehkuž: zakaj druga velika levitev je bila v glavnem pri kraju in maslenci so po dobrem tednu že pričeli dobivati nove koše (J. Dular) 2. ekspr. masleni kruh: kupil je štruco maslenca ◊ agr. fižol z rumenimi stroki, ki se uporablja zlasti še nedozorel ♪
  12.      máslenica  -e ž (ā) knjiž., redko posoda za maslo: nova maslenica ◊ vrtn. okrasna ali divja rastlina z dolgimi pritličnimi listi in velikimi lijakastimi cveti, Hemerocallis ♪
  13.      masóven  -vna -o prid. (ọ̄) množičen: oblika masovnega razvedrila / masovni sestanek; masovna organizacija / masovni izdelki zelo številni ◊ ekon. masovna proizvodnja proizvodnja, organizirana v velikem obsegu; gled. masovna scena scena, v kateri nastopa množica ljudi; muz. masovna pesem zborovska pesem z aktualnim družbenopolitičnim besedilom masóvno prisl.: masovno so začeli odhajati v tujino; sam.: pog. jutri bo spet masovni masovni sestanek ♪
  14.      masóvnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost masovnega: gibanje je doseglo veliko masovnost; masovnost organizacije / masovnost kulture ♪
  15.      másten  -tna -o prid., mástnejši (á) 1. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti: mastni kosi mesa; mastni ocvirki; mastna pečenka / kupil je mastno kremo za obraz in roke; mastna šminka / masten zajtrk // zelo zabeljen: žganci so bili rahli in mastni; rad ima mastne jedi // nav. ekspr. zelo debel, rejen: zaklali so mastnega prašiča / človek z mastnimi lici 2. pokrit z maščobo: njegovi lasje so bili gladki in mastni / mastna površina / ekspr. masten kamen // umazan od maščobe, masti: bil je masten okrog ust; mastna skleda, žlica 3. mehek, lepljiv: masten gnoj; mastna glina, zemlja; mastno apno, blato / mastne njive 4. ekspr. zelo velik, obilen: masten dobiček, zaslužek; masten plen; dati mastno napitnino / službo ima mastno zelo donosno 5. ekspr. nespodoben, nedostojen: pripovedovati mastne šale, zgodbice / mastna kletev, psovka ● ekspr. masten glas pretirano prijazen; publ. mastni tisk krepki in polkrepki tisk; nar. štajersko mastna nedelja pustna nedelja; ekspr. dobil je mastno zaušnico silovito, močno ◊ agr. prašič mastne pasme prašič, ki se goji za pridobivanje slanine; grad. mastna malta malta s povečano količino apna; kozm. mastna koža koža, ki izloča veliko maščobe; min. mastni sijaj sijaj kot pri z mastjo prevlečeni površini; usnj. mastno strojenje strojenje z ribjim oljem na irh mástno prisl.: mastno in slastno se gostiti; to so morali mastno plačati; mastno je zaklel mástni -a -o sam.: mastne pripovedovati; naložila sta mu precej mastnih; pojesti nekaj mastnega ♪
  16.      máša  -e ž (á) 1. rel. glavni verski obred, ki ga opravlja duhovnik pri oltarju: mašo bo opravil župnik / črna maša ki se opravlja v črnih oblačilih za umrle; nedeljska, slovesna maša; nova maša prva maša, ki jo opravi duhovnik po mašniškem posvečenju; zlata maša; tiha maša brez petja / ljudje gredo od maše; iti k maši; biti pri maši // besedilo za ta obred: knjiga obsega nedeljske in praznične maše 2. muz. skladba na mašno liturgično besedilo: skladatelj je napisal tri maše / vélika maša 3. nižje pog., z oslabljenim pomenom, v zvezi gôtova maša poudarja trditev: tako bo, pa gotova maša ● pog. dati za mašo dati honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu; nar. mala maša praznik Marijinega rojstva 8. septembra; mali šmaren; nar. velika maša praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki šmaren; nar. med mašami čas od 15. avgusta do 8. septembra; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; mala maša za suknjo vpraša s septembrom se začenja hladno vreme ♪
  17.      mášča  -e ž (á) redko mast, maščoba: čevelj je pil maščo kakor suha goba ♪
  18.      mašíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. dajati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre: mašiti luknje, špranje; mašiti žrela požiralnikov z odpadki; mašiti s krpami / mašiti steklenice / ekspr. mašiti rano, iz katere teče kri / mašiti luknje v obleki krpati / ekspr. da ne bi slišal, sem mašil ušesa ∙ ekspr. ušesa in oči si maši pred resnico noče spoznati resnice ♦ obrt. z delanjem goste nitne mreže nadomeščati raztrgani, izrabljeni del pletenine, tkanine; mašiti nogavice 2. ekspr. s silo spravljati v kaj: mašiti dračje v peč; mašiti seno v koš; mašiti snope v mlatilnico; mašiti si orehe v žepe 3. ekspr., navadno v zvezi z luknja, vrzel delati, da prihaja kaj v majhnih količinah tja, kjer tega kljub potrebi, nujnosti ni dovolj: mašiti luknje na delovnih mestih; mašiti vrzeli v izobrazbi, znanju / luknje v svojem proračunu je mašil s honorarji 4. pog., ekspr. delati, sestavljati: celo popoldne sem mašil nalogo mašíti se ekspr. 1. naglo, pohlepno jesti: poglej ga, kako se maši; mašiti se z jedjo, žemljo; vrabec se požrešno maši; mašil se je, kolikor se je mogel 2. tlačiti se, riniti se: ljudje se nerodno mašijo skozi ozka vrata mašèč -éča -e: hodi po sobi, mašeč si ušesa; jedli so, mašeč si v usta velike kose štrukljev ♪
  19.      matemátikarica  -e ž (á) strokovnjakinja za matematiko: slavna matematikarica / pog. matematikarica je dala veliko naloge predavateljica matematike ♪
  20.      materiál  -a m (ȃ) 1. kar se uporablja za izdelavo česa; snov, tvarina: gorljiv, kvaliteten material; stvar iz lahkega materiala; laboratorij za preizkušanje materiala; raziskava materiala / umetni material / uporabljati umetne materiale vrste umetnega materiala // navadno v zvezi gradbeni material snov, surovina za gradnjo, graditev: cement je važen gradbeni material; vaščani so tudi sami prispevali gradbeni material za šolo // s širokim pomenskim obsegom snov, tvarina ne glede na uporabnost, namen: kamioni odvažajo material; bager je izkopal že veliko materiala 2. navadno s prilastkom predmeti, izdelki a) glede na nadaljnje uporabljanje pri izdelavi česa: zmanjkalo je materiala; material nabavljamo na različnih mestih; poraba materiala / inštalacijski, vodovodni material; material za električno napeljavo / odpadni material ♦ ekon. reprodukcijski material b) glede na uporabljanje pri kakem procesu, delu: osnovni, pomožni material / sanitetni, vojaški material / z oslabljenim pomenom: publ. človeški material ljudje; žarg. ta zbor ima dober pevski material pevce; police za notni material note 3. kar se rabi kot podatek, pripomoček pri proučevanju, obravnavanju česa; gradivo: urejati, zbirati material; sodba je bila izrečena na podlagi obsežnega dokaznega materiala; knjiga vsebuje bogat fotografski material; ilustrativni, statistični material; material za razpravo, sejo / publ. skupščinski materiali ♪
  21.      materiálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na materijo: duhovni in materialni svet / materialna kultura 2. nanašajoč se na material: imeti materialne rezerve; materialna škoda 3. nanašajoč se na proizvajalna sredstva: razvoj družbene materialne baze; nezadostna materialna razvitost družbe / ta dežela ima materialne pogoje za gospodarski razvoj naravna bogastva 4. nanašajoč se na osnovo za življenje, na življenjsko raven, gmoten: izboljšati materialni položaj v državi; upoštevati materialne razmere učencev; ugodno materialno stanje / iskati le materialne koristi // nanašajoč se na denarna sredstva: prireditev je imela velik materialen in moralen uspeh; za novo šolo bo potrebna večja materialna pomoč občine; biti v materialni stiski ◊ ekon. materialni stroški vrednost pri delu uporabljenega materiala, energije in porabljenih storitev; materialna proizvodnja; fin. materialno knjigovodstvo količinska in vrednostna evidenca o stanju in gibanju zalog materiala; jur. materialno pravo pravna pravila, ki določajo vsebino pravic in dolžnosti pravnih subjektov; kazensko materialno pravo pravna pravila, s katerimi se določajo kazniva dejanja in kazenske sankcije zoper storilca takih dejanj materiálno prisl.: materialno podpirati koga; naša družba je danes materialno veliko močnejša kot pred vojno; biti materialno in disciplinsko odgovoren; v starosti je bil materialno preskrbljen; sam.: razlike med duhovnim in materialnim ♪
  22.      matêrija  -e ž (é) 1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa; snov, tvar: spreminjati materijo; mrtva, živa materija; gibanje materije; množina materije; zakon o stalnosti energije in materije ∙ ekspr. pri ljudeh, ki so ga obkrožali, je videl samo materijo da cenijo samo gmotne koristi in materialne dobrine 2. redko snov, material: lahko gorljiva materija; nekatere materije se, če so dolgo na soncu, v temi svetijo 3. knjiž., navadno s prilastkom (učna) snov, vsebina: ponavljati vso materijo; spraševati staro in novo materijo / slikarska materija je lepo zaživela / materija zakona ◊ filoz. materija od človeka neodvisno obstoječa objektivna stvarnost; fiz. osnovni delci materije ♪
  23.      máterin  -a -o prid. (ā) 1. nanašajoč se na mater: a) materin obraz / materin brat; materini predniki / med počitnicami sem bil na materinem domu b) materino mleko; materino naročje; razvoj otroka v materinem telesu; materine prsi / materina ljubezen; materino srce / materin jezik materni jezik / biti s kom v sorodu po materinem rodu, materini strani 2. knjiž., redko matičen: to sedlo loči vrh od materinega gorovja ● ekspr. držati se materinega krila biti v svojem ravnanju nesamostojen, odvisen zlasti od matere; ekspr. hči je bila čisto materina zelo podobna materi; ekspr. zdi se mi, da sem ljubezen do narave dobil že z materinim mlekom v zgodnjih otroških letih ◊ bot. materina dušica močno dišeča zelnata ali delno olesenela rastlina z drobnimi listi, Thymus; med. materino znamenje prirojena, omejena, navadno pigmentirana sprememba na koži; prisl.: star. po materino skrbi za nas; sam.: materina bo obveljala ♪
  24.      mática  -e ž (ā) 1. spolno razvita samica pri čebelah: matica se izleže; matica leže jajčeca; dvoletna, enoletna, triletna matica 2. predmet v obliki debelega obročka z notranjimi navoji: odviti, priviti matico / ključ za matice 3. knjiž. kraj, področje, kamor kaj spada: voda se je vrnila v strugo, svojo matico / združitev velikega dela Krasa z deželo matico 4. enota, ki ima osrednji položaj v odnosu do drugih enot kakega sestava: odnosi podružničnih šol z matico / Atene so veljale za matico jonskih državic / ladja matica ekspedicije 5. društvena založniška organizacija: ustanavljanje matic pri Slovanih / Slovenska matica 6. v zvezi biserna matica notranja plast lupine nekaterih školjk: gumbi iz biserne matice 7. star. matična knjiga: pri sestavljanju biografije je uporabljal cerkvene matice / vpis v poročno, rojstno matico 8. zastar. (tiskarska) matrica: napraviti matico iz kovine ◊ agr. ocetna matica tanka prevleka, ki se nabere na površini alkoholnih tekočin pri ocetnem vrenju; zakis; anat. nohtna matica plast celic, iz katerih se dela noht; čeb. matica se opraši; dodajati panjem matice; jalova matica ki zalega neoplojena jajčeca; etn. matica del rovaša, ki ga obdrži upnik; jur. matica listine, naloga prvi primerek listine, naloga v več kopijah, ki ostane izdajatelju; strojn. holandska matica holandec; kapičasta, kronska matica; krilna matica ki ima ob straneh ploščici, da se lažje suka z roko; slepa matica ki je na eni strani zaprta; zool. matica spolno razvita samica nekaterih žuželk ♪
  25.      matúra  -e ž (ȗ) zaključni izpit na srednji šoli: delati maturo; napraviti, opraviti maturo s prav dobrim uspehom; pasti pri maturi; priprava na maturo; obletnica mature / mala matura nekdaj zaključni izpit po nižji srednji šoli; velika matura ♪

   2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA