Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Vel (2.726-2.750)


  1.      maloštevílen  -lna -o prid. (ȋ) publ. ki obstaja v majhnem številu: maloštevilne hiše; skrbno je hranila njegova maloštevilna pisma; taka najdišča so maloštevilna redka / veliki in maloštevilni narodi majhni ♪
  2.      malôta  -e ž (ó) zastar. malenkost: sprla sta se zaradi malote / mravelj zaradi njih malote ne razločimo na daljavo majhnosti ♪
  3.      mámutovec  tudi mamútovec -vca m (ȃ; ȗ) bot. veliko parkovno iglasto drevo; sekvoja ♪
  4.      mámutski  -a -o prid. (ȃ) ekspr. nenavadno velik, velikanski: mamutski tanker / mamutsko podjetje / publ. mamutska skakalnica v Planici velika (smučarska) skakalnica ♦ strojn. mamutska črpalka črpalka za črpanje vode iz tal z vpihavanjem zraka ♪
  5.      mandarínka  -e ž (ȋ) zool. raca z velikim pisanim perjem na glavi, ki živi v vzhodni Aziji, Aix galericulata: živalski vrt je nabavil mandarinko ♪
  6.      mandióka  -e ž (ọ̑) bot. maniok: pridelovati, saditi veliko mandioke / kos mandioke ♪
  7.      manekén  -a m (ẹ̑) kdor na modnih revijah, fotografijah prikazuje oblačila, oblečen vanje: na reviji sodeluje veliko število manekenov in manekenk ♪
  8.      manéver  -vra m (ẹ́) 1. razporejanje in premikanje vojaških enot za čim lažjo izvedbo vojaške naloge: izvesti manever; hiter manever / četa je napravila manever / obkolitveni manever; slepilni manever za prevaranje nasprotnika / manever pred golom 2. sprememba smeri, načina vožnje za dosego česa: opraviti navigacijske manevre; z domiselnim manevrom se je s svojim avtomobilom vrinil med dve večji vozili; združevalni manever dveh satelitov; pren. miselni manever 3. nav. slabš. dejanje, ravnanje, s katerim se prikrito hoče kaj doseči: ta panika je le manever; manever pri predsedniku se mu je posrečil; spustiti se v kak manever; finančni, politični, propagandni, volilni, zakulisni manever 4. mn., voj. velika preizkušnja usposobljenosti vojske za primer vojne: imeti manevre; biti na manevrih; manevri na zahodu države / vojaški manevri / manever z ognjem obstreljevanje določenih objektov; prenos obstreljevanja z enih objektov na druge ◊ šah. poteze, s katerimi se izboljša položaj igralca ♪
  9.      manévrski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na manever: manevrsko bojevanje / velike manevrske sposobnosti majhnih enot / manevrske lastnosti ladje, vozila / manevrski stil te politike ● publ. poskušali so razširiti manevrski prostor za sporazum o čem povečati možnosti ◊ voj. manevrski prostor ozemlje, ki omogoča razporejanje in premikanje velikih vojaških enot; manevrska municija municija, ki se uporablja na vojaških vajah; manevrsko zemljišče zemljišče, ki omogoča uporabo vseh rodov vojske; žel. manevrska lokomotiva lokomotiva, ki na postajah vlaku odvzema ali dodaja vagone ♪
  10.      mángo  -a m (ȃ) bot. tropsko drevo z velikimi podolgovatimi listi in koščičastimi sadovi, Mangifera indica: nasad mangov / mangi zorijo ♪
  11.      mángov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mango: mangov nasad / velika mangova drevesa / mangov sad ♪
  12.      mángovec  -vca m (ȃ) bot. tropsko drevo z velikimi podolgovatimi listi in koščičastimi sadovi, Mangifera indica: pot med mangovci; nasad mangovcev ♪
  13.      máni  -ov m mn. (ȃ) v rimski mitologiji duh umrlega: darovati manom; pren., knjiž. pokloniti se manom velikega pesnika ♪
  14.      manifestácija  -e ž (á) 1. javno, navadno slovesno izražanje, kazanje hotenja, mnenja, stališča, razodevanje: proslava se je spremenila v manifestacijo ljubezni do domovine; sestanek je manifestacija prijateljstva med narodi // knjiž. izražanje, kazanje sploh: zunanje manifestacije čustev; oblike manifestacije človeške duševnosti / publ. manifestacija sile v Vietnamu / življenjske manifestacije 2. množično izražanje razpoloženja, navadno v znak podpore: prirediti manifestacije; z manifestacijo pozdraviti odločitev vlade; manifestacija za mir / množična manifestacija // knjiž. velika, navadno več dni trajajoča prireditev: sodelovati pri znameniti gledališki manifestaciji; letošnje kulturne manifestacije ♪
  15.      maníja  -e ž (ȋ) 1. močno pretiravanje v kakem početju: njegova vljudnost je bila že skoraj manija; manija po velikih tovarnah / izleti so mu postali že prava manija / publ. slog je slab zaradi manije glagolov na koncu stavka 2. poljud. zmotna, dokazom nedostopna prepričanost o čem neresničnem, strok. blodnja: zasledovalna manija; manija preganjanja 3. psiht. bolezensko duševno stanje s pretirano razigranostjo, podjetnostjo, zgovornostjo: depresiji je sledila manija; imeti manijo / zbolel je za manijo ♪
  16.      manípel  -pla m (í) zgod., pri starih Rimljanih vojaška enota iz dveh ali treh centurij: poveljevati maniplu ◊ rel. manipel nekdaj liturgično oblačilo za na roko iz istega blaga kot mašni plašč ♪
  17.      mánjkati  -am nedov. (ȃ) 1. ne biti navzoč na kakem mestu, pri kakem delu, čeprav bi praviloma moral biti: manjkata dva učenca; kdo manjka; manjkati na sestanku, pri pouku; ekspr. letos ni manjkal na nobeni nogometni tekmi / opazil je, da manjkata na polici dve knjigi // ne obstajati, čeprav bi praviloma moral obstajati: en zob mi manjka; v ograji manjkata dve letvi / v statutu ne bi smela manjkati določila o volitvah organov upravljanja 2. v zvezi z do biti še potreben do polne mere, do določene meje: do roba manjka še dva centimetra; do svitanja manjka še pet ur / koliko je ura? Pet minut (manjka) do dvanajstih / ekspr. še veliko mu manjka do tega, da bi bil strokovnjak // brezoseb., ekspr., z oslabljenim pomenom, s prislovnim določilom izraža možnost uresničitve, kot jo izraža določilo: za las je manjkalo, da nisem umrl; malo je manjkalo, pa bi bil padel 3. s smiselnim osebkom v rodilniku ne biti česa v zadostni količini, meri: zmeraj mu manjka denarja; kruha jim ne manjka; prostora mu manjka / manjka mu moči 4. navadno z dajalnikom izraža odsotnost določenega stanja: manjka mu dobra vzgoja; vse ima, samo zdravje mu manjka / pog.: manjka človek, ki bi pokazal pot iz zagate potreben je; zelo mu manjka dobra družba zelo si je želi, jo pogreša; tu mu ničesar ne manjka z vsem je preskrbljen ● pog., šalj. manjka mu eno kolesce v glavi je nekoliko čudaški; ekspr. nekaj mu danes manjka je bolan; ni tak kot navadno; ekspr. samo tega (se) še manjka to dejstvo, stvar bo stanje še poslabšalo; izraža nezaželenost česa; ekspr. tebi pa res malo manjka si nekoliko čudaški; pog. do šestdesetih mu jih ne manjka veliko kmalu bo imel šestdeset let; kaže približno šestdeset let mánjkati se ekspr., s smiselnim osebkom v rodilniku izraža obstajanje česa v veliki količini: manjka se ali ne manjka se deklet, fantov; manjka se dela; minulo leto se nadlog ni manjkalo manjkajóč -a -e: kupiti manjkajoče dele za stroj; manjkajoči znesek; manjkajoča delovna sila ♪
  18.      mánjšati  -am nedov. (ȃ) delati kaj (bolj) majhno, zmanjševati: manjšati kose; kupi snega se na soncu hitro manjšajo / manjša se umrljivost dojenčkov / zaradi prevelike razsipnosti se mu je premoženje hitro manjšalo / z novimi ovinki manjšati strmino poti ♪
  19.      mánko  -a m (ȃ) ekon. razlika med dejanskim in knjiženim stanjem blaga, denarja; primanjkljaj: nastal je manko; v skladišču je prišlo do manka ● ekspr. rad pije, to je velik manko napaka, pomanjkljivost ♪
  20.      manšéta  -e ž (ẹ̑) spodnji del rokava pri moški srajci, ženski srajčni obleki in bluzi: manšete pri srajci so raztrgane, umazane / mehke, trde manšete // nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki, ki se nosi na zapestju: natakniti manšete in ovratnik // obl. zavih (pri hlačnici, rokavici, škornju): hlače brez manšet; rokavice z velikimi manšetami ◊ med. gumijasta votla preveza za stisnjenje nadlakti pri merjenju krvnega pritiska ♪
  21.      mánta  -e ž (ȃ) rib. velika morska riba v obliki romba, Manta birostris ♪
  22.      mantílja  -e ž (ȋ) zlasti v španskem okolju veliko čipkasto žensko pokrivalo za glavo in ramena: kodri so se ji usipali izpod mantilje; pokrivati se z mantiljo; dama z belo, črno mantiljo / zdaj so v modi mantilje ♪
  23.      maóna  -e ž (ọ̑) navt. velik ploščat čoln za prevoz tovorov v pristanišču: nakladati blago na ladje z maon ♪
  24.      marabú  -ja m (ȗ) zool. velika tropska ptica, ki glave nima porasle s perjem, Leptoptilus: peresa marabuja / afriški marabu ♪
  25.      márati  -am nedov. (ȃ) navadno z nikalnico 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje; hoteti: ne bi maral biti gospodar v tej hiši; danes ne mara jesti; nasledniki jih niso marali posnemati / ni maral veliko govoriti o tem / »ali ga hočeš videti?« »Ne, ne maram« b) z odvisnim stavkom da kdo drug uresniči dejanje: ne maram, da odideš tako zgodaj; oče ni maral, da bi šel sin študirat / ni maral, da se veliko govori o tem / ne maram ga v svoji hiši; ni ga marala za sodelavca ni hotela, da bi bil njen sodelavec // elipt., s prislovnim določilom kraja izraža voljo, željo osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo: nikoli ni maral (iti) k njej; ne mara na delo; danes ne mara v šolo 2. nav. ekspr., z nedoločnikom izraža, da dejanje kljub zaželenosti (razmeroma dolgo časa) ne nastopi: otrok se ne mara in ne mara prebuditi / mokra drva ne marajo goreti 3. nav. ekspr. biti pripravljen sprejeti, kar je ponudeno: ne maram tvojega plačila / od tebe ne maram sočutja / vse mi je ponujal nazaj, jaz pa nisem maral nič vzeti 4. nav. ekspr. čutiti naklonjenost a) do koga: tega človeka ne maram; Janez in Tone se ne marata / ne maram čemernih ljudi / nikoli ni maral družbe b) do osebe drugega spola: tega fanta ne mara; govorili so, da ga ni nikoli posebno marala / zaman hodi za njo, ne mara ga // imeti naklonjenost, veselje do česa: drugega dela ne mara; ne mara glasbe / ne maram praznega govorjenja / ni maral mesnih, mlečnih jedi ni jih (rad) jedel 5. ekspr., v zvezi z za zanimati se, meniti se: nobeden ni maral za njegove ideje / ne maram za njene lepe besede; ne mara za vreme / ne maraj, še boš imel priložnost 6. ekspr. izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: maram te! maram za vse to kot za lanski sneg / maram zate ● star. greh je več ne mara ni več privlačna, zapeljiva; ni maral kavarn nerad je hodil v kavarne; pog. ne mara otroka noče zanositi, roditi; nar. kaj maraš, ker imaš vsega zadosti blagor ti; ekspr. (nič) ne maraj, vsak začetek je težek izraža tolažbo, spodbudo márati se star. 1. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža pripravljenost koga za kako dejanje; dati se: ni se jim maralo delati 2. v medmetni rabi, v zvezi s kaj izraža nezanimanje, neprizadetost: kaj se mara, bom pa lenaril; kaj se mara, ko nikoli ne pogrešata družbe / mara se nam krompirja maráje star.: hodil je iz kraja v kraj, ne maraje za prepovedi ♪

   2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA