Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Vel (254-278)

254.      neveljàv  -áva -o prid. (ȁ á) nar. belokranjsko slab, malovreden: neveljav človek ♪
255.      nèveljáven  -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni veljaven: neveljavna oporoka, pogodba / nepravilno izpolnjene glasovnice so neveljavne / znamka je neveljavna ne velja več ♪
256.      nèveljávnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neveljavnega: neveljavnost oporoke, pogodbe ♪
257.      nivelácija  -e ž (á) niveliranje: nivelacija terena za igrišče / nivelacija socialnih razlik ♪
258.      nivelacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na nivelacijo: nivelacijski načrt ♦ geod. nivelacijska lata priprava v obliki letve z zarisanimi centimetri, ki se uporablja pri določanju višinskih razlik med točkami na terenu ♪
259.      niveléta  -e ž (ẹ̑) grad. črta, ki označuje potek osi cestišča, železniške proge glede na nadmorsko višino: cesta ima dobro izpeljano niveleto ♪
260.      nivelíranje  -a s (ȋ) glagolnik od nivelirati: niveliranje terena / aparati za niveliranje / to vodi v pozitivistično niveliranje dejstev ♪
261.      nivelírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati ravno; izravnavati: nivelirati teren, tla ♦ geod. določati višinske razlike med točkami na terenu 2. knjiž. izenačevati: nivelirati cene, dohodke; umetnost se nivelira nivelirajóč -a -e: nivelirajoči tokovi v družbi ♪
262.      nivelíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na niveliranje: nivelirne metode ♦ geod. nivelirni horizont ♪
263.      nivelizácija  -e ž (á) knjiž. izenačevanje: to povzroča splošno nivelizacijo; nivelizacija cen / proces nivelizacije v sodobni umetnosti ♪
264.      nivelizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. izenačevati: nivelizirati dohodke; sodobna umetnost se nivelizira nivelizíran -a -o: nivelizirana miselnost tehnične civilizacije ♪
265.      nivelmán  -a m (ȃ) geod. določanje višinskih razlik med točkami zemeljskega površja ♪
266.      novéla  -e ž (ẹ̑) 1. lit. krajše pripovedno delo v prozi, navadno z nepričakovanim razpletom: brati, pisati novelo; zbirka črtic in novel / okvirna novela 2. jur. zakon o spremembah in dopolnitvah veljavnega zakona: izdati novelo / novela kazenskega zakonika ♪
267.      noveléta  -e ž (ẹ̑) lit. novela, zlasti krajša: napisati noveleto ◊ muz. daljša skladba pripovednega značaja, navadno za klavir ♪
268.      novélica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od novela: duhovita novelica ♪
269.      novelírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. spremeniti, dopolniti veljavni zakon: novelirati zakon novelíran -a -o: noveliran zakon ♪
270.      novelíst  -a m (ȋ) kdor piše novele: je odličen novelist in romanopisec ♪
271.      novelístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na novelistiko: novelistična proza / novelistična snov novelístično prisl.: novelistično obdelana zgodba ♪
272.      novelístika  -e ž (í) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je novela: ukvarjati se z novelistiko // novelistična dela, novele: Tavčarjeva novelistika ♪
273.      novelístka  -e ž (ȋ) ženska, ki piše novele: je odlična novelistka in pesnica ♪
274.      obveljáti  -ám dov. (á ȃ) 1. izraža, da postane veljavno, sprejeto, kar določa samostalnik: obveljal je njegov načrt, predlog; nazadnje je obveljalo njegovo mnenje; zmeraj je morala obveljati njena beseda / pog. moja bo obveljala moja odločitev ∙ star. zakon bo obveljal bo ostal v veljavi 2. knjiž. biti označen, ocenjen: atentat je takoj obveljal za največji zločin ♪
275.      omrtvélost  -i ž (ẹ́) stanje omrtvelega: omrtvelost udov / zbuditi se iz omrtvelosti / omrtvelost v kulturnem življenju / duševna omrtvelost ♪
276.      osivélost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje osivelega: osivelost las / zgodnja osivelost ♪
277.      ovdovélost  -i ž (ẹ́) stanje ovdovelega človeka: zavračala je misel na ovdovelost ♪
278.      ovél  in ovèl -éla -o [eu̯] prid. (ẹ̄ ẹ́; ȅ ẹ́) nekoliko (u)vel: ovel šopek, venec; ovela trava / koža na obrazu je bila ovela; ovela roka; pren., ekspr. ovela ljubezen; prim. oveniti ♪

   129 154 179 204 229 254 279 304 329 354