Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Vel (104-128) 
- vèleugléden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. zelo ugleden: veleugledna rodbina ♪
- vèleúm -a m (ȅ-ȗ) knjiž. genij: odkritja veleuma / matematični, pesniški veleum ● knjiž., redko občudovati njegov veleum izvirno ustvarjalni um, duh ♪
- veleúmen -mna -o prid. (ú ū) knjiž. genialen: veleumen pesnik, znanstvenik / veleumna iznajdba ♪
- vèleumetnína -e ž (ȅ-ȋ) ekspr. velika, pomembna umetnina: ustvariti veleumetnino / pesniška veleumetnina ♪
- veleúmnost -i ž (ú) knjiž. genialnost: občudovati veleumnost koga ♪
- velévanje -a s (ẹ́) glagolnik od velevati: velevanje in prepovedovanje ♪
- velévati -am nedov. (ẹ́) 1. izražati voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazovati: velevati prihajajočim gostom vstopati skozi desna vrata; velevati delavcem, kaj naj naredijo / elipt., ekspr. čriček veleva v vinograd 2. zastar. poveljevati: velevati četi, konjenici 3. nav. 3. os. izraža nujnost določenega ravnanja, dejanja glede na kaj: tako veleva predpis, ukaz / delati, kot veleva čast, dolžnost / tako veleva vreme 4. star., v sedanjem času praviti, glasiti se: pregovor veleva: čez sedem let vse prav pride ♪
- velevážen -žna -o prid. (á ā) ekspr. zelo važen, zelo pomemben: velevažen podatek / velevažna iznajdba ♪
- vèlezanimív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ekspr. zelo zanimiv: velezanimiv človek / velezanimiv članek ♪
- vèlezaslúžen -žna -o prid. (ȅ-ú) star. zelo zaslužen: velezaslužen človek; biti velezaslužen za razvoj kraja ♪
- vèleznačílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ekspr. zelo značilen: veleznačilni pojavi sodobnega življenja / za pesnika veleznačilni verzi ♪
- vèleznamenít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ekspr. zelo znamenit: veleznamenita osebnost / veleznamenita slikarska šola ♪
- veličájen -jna -o prid. (ȃ) star. veličasten: veličajna gora / veličajen prizor ♪
- velíčanje -a s (ȋ) knjiž. poveličevanje, povzdigovanje: veličanje ljubezni ♪
- veličánski -a -o prid. (ȃ) star. veličasten: veličanske gore / veličanski prizor ♪
- veličánstven -a -o prid. (ȃ) knjiž. veličasten: veličanstven sprejem zmagovalcev / veličanstven mir ♪
- veličánstvenost -i ž (ȃ) knjiž. veličastnost: veličanstvenost sprejema pri kralju / veličanstvenost marmornih kipov ♪
- veličánstvo -a s (ȃ) 1. s svojilnim zaimkom, v nekaterih državah naslov za kralja, cesarja: tak je ukaz njegovega veličanstva; njeno veličanstvo cesarica / žaljenje cesarskega, kraljevega veličanstva / kot nagovor vaše cesarsko veličanstvo 2. star. veličastnost: veličanstvo dejanja / bog v svojem veličanstvu ♪
- veličást -i ž (ȃ) knjiž. veličastnost: veličast reke Nila / veličast pesnitve ♪
- veličásten -tna -o prid., veličástnejši (á ā) ki vzbuja pozornost, občudovanje zaradi a) velike razsežnosti: veličastne gore, smreke; veličastna stavba / sprejem je bil veličasten b) velikega števila: veličastna množica je bila v sprevodu c) slovesnosti, zanosa: spregovoriti z veličastnim glasom č) velike pomembnosti: veličasten dogodek; doseči veličastno zmago / veličastna pesnitev // ki se nanaša na kaj, kar zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje: veličasten razgled / vtisi o razstavi so veličastni / z veličastnim prezirom gledati okoli sebe veličástno prisl.: veličastno jezditi na konju; veličastno slaviti zmago ♦ muz. veličastno označba za izraz izvajanja maestozo; sam.: nekaj veličastnega je v njihovem ravnanju ♪
- veličástje -a s (ȃ) knjiž. veličastnost: veličastje gradu; veličastje gor / ekspr. pomlad je v vsem veličastju prišla v deželo ♪
- veličástnost -i ž (á) lastnost, značilnost veličastnega: veličastnost stavbe / veličastnost prizora ♪
- veličástven -a -o prid. (ȃ) star. veličasten: veličastvena pesnitev ♪
- veličástvenost -i ž (ȃ) star. veličastnost: veličastvenost kipa ♪
- veličástvo -a s (ȃ) star. veličastnost: priti v slavi in veličastvu / v gromu in bliskih razodevajoče se veličastvo ♪
1 4 29 54 79 104 129 154 179 204 
