Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Varl (44)



  1.      varljív  -a -o prid. ( í) ki vara, zavaja: varljiv nasmeh; varljive obljube / varljivi ovinki navidezno nenevarniobrt. varljivi rob notranji pregib roba iz tanjšega blaga, svile kot obroba pri debelejšem blagu ali če je blaga premalo // ki ne ustreza resničnosti: varljiv občutek varljívo prisl.: varljivo svetlikati se; varljivo blizu
  2.      varljívka  -e ž () knjiž. kar koga vara, zavaja: luč v daljavi je bila varljivka
  3.      varljívost  -i ž (í) lastnost varljivega: varljivost besed / varljivost občutkov
  4.      kvarljív  -a -o prid. ( í) 1. ki se (rad) kvari: kvarljivo blago; hitro kvarljiva živila 2. zastar. škodljiv: kvarljive živali
  5.      kvarljívec  -vca m () redko kdor kvari, zlasti moralno: zapeljivci in kvarljivci ljudstva // star. škodljivec: kvarljivec sadnega drevja; zatiranje kvarljivcev
  6.      kvarljívka  -e ž () ženska oblika od kvarljivec: poljske kvarljivke
  7.      kvarljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost kvarljivega: kvarljivost živil
  8.      nèostvarljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. neuresničljiv, neizvedljiv, neizpolnljiv: načrt je nerealen, neostvarljiv; neostvarljiva ideja, zamisel / njegove želje so neostvarljive
  9.      nèpokvarljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne pokvari: s seboj so vzeli precej nepokvarljive hrane; nepokvarljivo blago
  10.      nèprevarljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da prevarati: neprevarljiv občutek za orientacijo
  11.      nèustvarljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. neuresničljiv, neizvedljiv, neizpolnljiv: neustvarljivi načrti / neustvarljive obljube
  12.      varljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne vara, se ne moti: nevarljiv nagon, občutek // knjiž. trden, zanesljiv: nevarljiv dokaz, sklep / nevarljiva znamenja jasna
  13.      ostvarljív  -a -o prid. ( í) knjiž. uresničljiv, izvedljiv, izpolnljiv: ostvarljivi načrti; letni plan ni ostvarljiv; ostvarljive ideje / njegove želje niso ostvarljive / možnosti za to so težko ostvarljive dosegljive
  14.      ostvarljívost  -i ž (í) knjiž. uresničljivost, izvedljivost, izpolnljivost: ostvarljivost načrta; še sam ni verjel v ostvarljivost svoje zamisli
  15.      pokvarljív  -a -o prid. ( í) ki se pokvari: pokvarljiva živila; jajca so zelo pokvarljiva / hitro, lahko pokvarljivo blago
  16.      pokvarljívost  -i ž (í) značilnost pokvarljivega: pokvarljivost živila / pokvarljivost blaga
  17.      prevarljív  -a -o prid. ( í) 1. ki (rad) prevara: prevarljiv človek / prevarljive besede 2. ki se da prevarati: lahko prevarljivi poslušalci
  18.      ustvarljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki se da ustvariti: od nas pričakujejo več, kot je ustvarljivo
  19.      čeláren  -rna -o prid. (ā) nar. nenavaden, skrivnosten, čuden: imel sem mešan, čelaren občutek; čelarna prikazen // nar. vzhodno zvijačen, varljiv: čelarni svet
  20.      dozdévnost  -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost dozdevnega: varljiva dozdevnost; videz, dozdevnost prostora v slikarstvu / to so samo dozdevnosti
  21.      fátamorgána  -e in fáta morgána fáte morgáne ž (-) optični pojav v ozračju, pri katerem se prikazujejo slike zelo oddaljenih predmetov: videti fatamorgano; varljiva fatamorgana v puščavi; izginilo je kot fatamorgana; pren., ekspr. fatamorgane mladosti so se razpršile
  22.      frižidêr  -ja m () naprava za shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri nizki temperaturi; hladilnik: vključiti frižider; hraniti meso v frižiderju
  23.      hladílnik  -a m () 1. naprava za shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri nizki temperaturi: dati meso v hladilnik; stotridesetlitrski hladilnik; hladilnik za mleko; industrijski hladilnik večja hladilna napravaelektr. absorpcijski hladilnik ki deluje na principu absorpcije plinov; kompresorski hladilnik ki deluje na principu zniževanja temperature pri ekspanziji hladilne tekočine // vozilo s tako pripravo: nasproti mu je pripeljal hladilnik; tovornjak hladilnik; vagon hladilnik 2. priprava za hlajenje, ohlajevanje: avtomobilski hladilnik; laboratorijski hladilnik; kačasto zvita cev v hladilniku za žganjekuho
  24.      kulísa  -e ž () na okvir napeta, poslikana tkanina, ki omejuje odrski prostor in predstavlja del prizorišča: na oder so postavili kulise; stopiti za kuliso; mesto je bilo videti kot velika pisana kulisa / kulisa te komedije je bil trg; pren. med kulisami življenja se odvija moderna človeška komedija // nav. mn., ekspr. kar zakriva resnično podobo, stanje česa: ograditi se s kulisami; vse je bilo le varljiva kulisa ● ekspr. pogledati za kulise spoznati stvari, dogajanja, ki niso javna, vidna; ekspr. narediti kaj za kulisami naskrivajgled. kaširati kulise z nanašanjem lahkih materialov na gladko površino kulis doseči plastičnost; rad. zvočna kulisa gramofonski ali magnetofonski posnetek zvokov, šumov za ustvarjanje iluzije prizorišča; teh. kulisa del mehanizma, ki z žlebom, izrezom določa gibanje vzvoda, droga; vrtn. parkovna kulisa rastline ali skupina rastlin, ki delijo, zapirajo prostor
  25.      lagáti  lážem tudi lagáti se lážem se nedov. (á á) 1. zavestno izjavljati, govoriti kaj neresničnega z namenom zavajati v zmoto: na obrazu se mu je videlo, da laže; lagal jim je, da ga ni videl; ne vem, kje je, je lagala; lagati o kom; on nikoli ne laže; ta ženska rada laže; ekspr. debelo, nesramno, predrzno lagati; ekspr. lažeš, je jezno zavpil; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto // ekspr. govoriti, pripovedovati kaj, kar ne ustreza resnici: zakaj bi vam lagala; lagal je, kako se mu tam dobro godi; lagal je o lepih nekdanjih časih; obljubljali so vse mogoče, eden je bolj lagal kot drugi / trdil je, da časopisi lažejo; pren., ekspr. oči so lagale; srce ne laže 2. ekspr. biti neresničen, napačen, varljiv: te številke lažejo / hočejo se prepričati, če govorica o njegovem uspehu ne laže ● ekspr. lagal bi, če bi rekel, da se mi slabo godi dobro se mi godi; star. fant je dekletu lagal izjavljal je, da jo ljubi, a je ni ljubil; star. sreča mu laže ni srečen; ekspr. v obraz mu laže predrzno, nesramno; ekspr. laže, da je grdo, da se kar kadi, da sam sebi verjame zelo; preg. kdor laže, ta krade lažnivemu človeku se pripisuje tudi tatvina lagáti si ekspr. z neutemeljenimi razlogi ustvarjati v samem sebi prepričanje, da je stanje drugačno kot v resnici, navadno boljše: slabo kaže, kaj bi si lagali; nikar ne laži sam sebi; preh., pesn. Kaj si lažeš opojnost v dveh, saj si sam (M. Jarc)

1 26  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA