Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Var (829-853)


  1.      bradavíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) nanašajoč se na bradavico: bradavični kolobar na prsih ♦ teh. bradavično varjenje varjenje posameznih mest na pločevinah, ki jih prej izbočijo v obliki bradavic ♪
  2.      brámba  -e ž (ȃ) 1. star. obramba: vdati se brez brambe; bramba proti sovražniku / bramba domovine // varstvo, zaščita: star sem in brez brambe; vzeti koga v brambo / bramba pravic / načelnik požarne brambe gasilskega društva 2. nekdaj vojska, sestavljena iz brambovcev: stopiti v brambo; deželna bramba ♪
  3.      brámbovec  -vca m (á) nekdaj vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnosti: zbrati brambovce; deželni brambovci; oddelek brambovcev ♦ zgod. pripadnik prostovoljnih avstrijskih vojaških enot za časa francoske okupacije // star. branilec, branitelj: brambovci trdnjave so odbili napad / biti brambovec pravice ♪
  4.      brán  -a tudi -ú m (ȃ) nar. zid z nasipom, ki varuje pristanišče pred valovi; valobran: Sanjal je, da je na branu pred tržaško luko (B. Pahor) // star. nasip, pregrada pri vodi: reka je stopila čez branove ♪
  5.      brán  -í ž (ȃ) 1. knjiž. obramba: pripravljati se na bran; dvignili so se v bran dežele; roka je preslabotna za bran ∙ star. postaviti se, stati v bran skušnjavi upreti se, zoperstaviti se 2. star. varstvo, zaščita: jemati koga v bran 3. knjiž. nasip, pregrada pri vodi: reka se zaganja v brani; utrjena bran; pren. čustvo je podrlo brani razuma ♪
  6.      branílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) 1. kdor odvrača napad: branilci so se morali vdati; napadalci so premagali branilce // kdor varuje, ščiti: branilci domovine / branilec morale, resnice ∙ publ. branilec naslova prvaka kdor tekmuje za pravico do naslova prvaka, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju 2. odvetnik, ki brani, zagovarja obtoženca: branilec je navajal olajševalne okoliščine 3. šport. obrambni igralec pri nekaterih igrah z žogo: branilec je prestregel žogo ♪
  7.      branílo  -a s (í) star. kar brani, varuje: če je imel ščit, mu ni bilo treba drugih branil / cepljenje je branilo zoper bolezen ♪
  8.      braníti  in brániti -im nedov. (ȋ á) 1. odvračati napad: braniti most, prehod čez reko; ko je branil tovariša, je bil še sam ranjen; ekspr. braniti do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt; braniti z orožjem; hrabro, srdito braniti; ni napadal, ampak se je samo branil; posadka se ni mogla več braniti / telo se brani pred mikrobi // varovati, ščititi: armada brani naše meje / votlina jih je branila pred dežjem in soncem / braniti čast, pravico 2. z dajalnikom preprečevati, ne dovoljevati: nihče ji ne more braniti, da ne bi tega storila / težke misli mi branijo spati; to je edina stvar, ki mi brani oditi / elipt.: žena mu brani pijačo; branili so ji (iti) na ples; starši so mu jo branili odsvetovali, da bi se poročil z njo 3. odvzemati, zmanjševati krivdo, zagovarjati: brani ga dober odvetnik; vsi so jo obsojali, samo ona jo je branila; obtoženec se brani s prostosti // dokazovati pravilnost ideje, mnenja: trdovratno je branil svoje stališče; braniti kaj z dokazi ● ekspr. kar šel bom. Kdo ti brani? pojdi, če hočeš; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; publ. braniti naslov tekmovati za pravico do naslova, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju ◊ šah. braniti figuro zavarovati; šol. braniti disertacijo pred komisijo zagovarjati disertacijo; šport. braniti vrata igrati v vratih, v golu braníti se in brániti se odklanjati, ne marati: otrok se brani zdravila / braniti se časti / hvalili so ga, on pa se je branil, češ da ni napravil nič posebnega; vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo // upirati se, zoperstavljati se: sklonil se je k nji in jo poljubil. Ni se branila; star. težko se je branil silnim prošnjam ● domače potice se nikoli ne branim imam jo rad; brani se izročiti ključe noče jih izročiti; ekspr. na vse kriplje, z vsemi štirimi se je branil iti zelo; dražili so jo, da ima fanta, a se je branila, da ne govorila, zatrjevala branèč -éča -e: padel je, braneč domovino bránjen -a -o: letala so napadla najmanj branjeno pristanišče; žarg., šport. dobro branjena žoga ♪
  9.      brátec  -tca m (ȃ) manjšalnica od brat: mnogo stvari je nakupila za bratca; mlajši bratec / kot nagovor bratec, ko bi ti vedel, kako sem pogorel; veseli bodite, bratci / ne boš, bratec ∙ šalj. pivski ali vinski bratec kdor rad pije, poseda po gostilnah; pog. topli bratec homoseksualec ♪
  10.      brátovski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na brate: vezala ju je globoka bratovska ljubezen / bratovski poljub / star. bratovski narod bratski / ekspr. bratovska cena zmerna, primerna / bratovska skladnica nekdaj ustanova socialnega zavarovanja delavcev in uslužbencev v rudarskih in železarskih podjetjih brátovsko prisl.: kar je imel, je bratovsko razdelil; po bratovsko skrbi zanj ♪
  11.      bŕblja  -e ž (ȓ) ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: poznali so ga, da je brblja; naj bodo same zase, kdo bo poslušal te brblje ♪
  12.      brbljáč  -a m (á) ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: to je velik brbljač; neslan brbljač / to ne spada v spise resnega pisatelja, ampak kakega brbljača ♪
  13.      brbljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: starka kar naprej brblja; brbljala sta o vsakdanjih stvareh / brbljati po francosko 2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete veselo brblja; venomer nekaj brblja sam pri sebi / sinica brblja 3. dajati glasove kot voda pri vretju: potoček, novo vino brblja; v loncu brblja juha brbljajóč -a -e: živahno brbljajoč ♪
  14.      brbljávec  -vca m (ȃ) ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: imeli so ga za brbljavca ♪
  15.      brbljávka  -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki govori mnogo in nepomembne stvari: stara brbljavka ♪
  16.      bŕbra  -e ž (ȓ) ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: nepoboljšljiva brbra si bil in si še; ne zaupaj tej ženski, ker je brbra ♪
  17.      brbráč  -a m (á) ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: ne poslušaj tega brbrača ♪
  18.      brbráti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: dekle se smeje in venomer brbra; ne brbraj kar naprej 2. dajati glasove kot voda pri vretju: voda brbra v loncu; brezoseb. brbra mu po želodcu / race brbrajo po blatu s kljunom brodijo ♪
  19.      brbrávec  -vca m (ȃ) ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: brbravcev ni marala ♪
  20.      brez  predl., z rodilnikom 1. za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa: biti brez dela; umrl je brez oporoke; brez potrebe se razburjaš; izginiti brez sledu; otrok je brez staršev; posestvo brez dolga; meso brez kosti; letalo brez pilota; človek brez vesti / sam brez kake priče, brez vsake priče; nar. brez nobenega vzroka brez kakršnegakoli vzroka; evfem. pot ni brez nevarnosti je nevarna; evfem. trudi se, ne brez uspeha z uspehom; publ. naskakovali so brez ozira na žrtve neglede na žrtve; elipt.: mož ima denar, o, ni brez; pog. čaj brez sam čaj ∙ ekspr. zdaj je brez dvoma prepozno prav gotovo; prišli so vsi brez izjeme prav vsi; pog. plačal je brez nadaljnjega ni se obotavljal plačati; ekspr. brez števila ljudi zelo mnogo; pog. ta denar ti brez vsega posodim rad; ne da bi se obotavljal; ekspr. o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo nekaj je najbrž res; preg. brez dela ni jela ♦ ptt vzorec brez vrednosti 2. z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo: iti v kino brez dovoljenja; ubogati brez odlašanja; oditi brez pozdrava; prebiti noč brez spanja / neprav. vstopiš, brez da bi potrkal ne da bi potrkal 3. za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja: brez knjig mu je dolgčas; brez njega bi ne mogla živeti 4. za izvzemanje: tudi brez tebe nas bo dovolj; imeli so deset jedi brez sadja in slaščic; polk je imel velike izgube, čez sto brez ranjencev in bolnikov ne vštevši ranjence in bolnike 5. star., zlasti s števnikom za izražanje dejstva, da manjka del do polnosti: mož jih ima že devetdeset brez dveh ♪
  21.      brezčásje  -a s (ȃ) knjiž. neodvisnost od časa: ustvaril je like, ki so občečloveški in stoje v brezčasju / njegova drama se dogaja v brezčasju // časovna neomejenost: brezčasje narave / zdelo se mu je, da tone v brezčasje ♪
  22.      brezkompromísen  -sna -o prid. (ȋ) ki dela, ravna brez kompromisa; dosleden, načelen: brezkompromisni borec za pravico; v teh stvareh je bil vedno brezkompromisen / brezkompromisni boj za mir; brezkompromisno izpolnjevanje načel; brezkompromisno izvajanje programa ♪
  23.      brezpomémben  -bna -o prid. (ẹ̄) ki je brez pomembnosti, važnosti: brezpomemben dogodek; brezpomembne besede; govoriti o brezpomembnih stvareh; vse okoli njega se mu je zdelo brezpomembno / brezpomemben pisatelj; politično brezpomembna oseba ♪
  24.      brezpomémbnost  -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost brezpomembnega: gospodarska brezpomembnost dežele; brezpomembnost vprašanja / ob njem je začutil svojo brezpomembnost; njegova moč je vse tovariše potisnila v brezpomembnost / ves čas mu je pripovedovala same brezpomembnosti ♪
  25.      brezpriméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki je brez primere, zelo velik: to delo je bilo sad brezprimernega poguma; avtorjev humor je brezprimeren; ustvarjal je z brezprimerno lahkoto; brezprimerna lepotica; brezprimerno hinavstvo brezprimérno prisl.: brezprimerno večji pomen ♪

   704 729 754 779 804 829 854 879 904 929  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA