Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Var (529-553) 
- ustvarjálstvo -a [ls tudi u̯s] s (ȃ) knjiž. ustvarjalnost: umetniško ustvarjalstvo / otroško likovno ustvarjalstvo ♪
- ustvárjanje -a s (á) glagolnik od ustvarjati: ustvarjanje novih projektov / ustvarjanje dobička, dohodka / ustvarjanje družine / ustvarjanje umetniškega dela; izvirnost, pristnost v ustvarjanju / filmsko, glasbeno, gledališko, likovno, literarno ustvarjanje; svoboda umetniškega ustvarjanja; psihologija ustvarjanja / ustvarjanje razpoloženja ♪
- ustvárjati -am nedov. (á) 1. s svojo dejavnostjo delati, da kaj nastane: ustvarjati robote / ustvarjati velike poljedelske komplekse / ustvarjati dohodek / ustvarjati moderni jezik; ustvarjati nove teorije / ustvarjati zakone / ustvarjati sodobno državo / starši mu pomagajo ustvarjati dom; začela sta si ustvarjati družino / ustvarjati možnosti za srečanje državnikov; ustvarjati temelje za hitrejši razvoj / človeški duh nenehno ustvarja / organizem je začel ustvarjati protistrupe ∙ publ. podjetje ustvarja izgubo dela z izgubo // delati, povzročati, da kaj nastaja
sploh: ustvarjati prijateljske stike; ustvarjati trdne medsebojne vezi / ustvarjati napačne predstave; ustvarjati videz česa / uspehi so v delavcih ustvarjali samozavest 2. s svojo dejavnostjo na umetniškem področju delati, da kaj nastane: ustvarjati kipe, slike; avtor je roman ustvarjal deset let; ustvarjati iz domače snovi, po domačih motivih; ustvarjati v realističnem slogu / tu je živel in ustvarjal naš veliki pesnik // uresničevati določene sposobnosti, prizadevanja, zlasti v gledališki umetnosti: ustvarjati celovite odrske like 3. odločilno vplivati na kako gibanje ali delovanje: ustvarjati pomembne dogodke / politiko so ustvarjali generali; ti možje so ustvarjali zgodovino 4. delati, povzročati, da se začne kako stanje: ustvarjati nemir, veselo razpoloženje / tikanje ustvarja domačnost; publ. ustvarjati ozračje napetosti ustvárjati si na osnovi določenih dejstev prihajati do česa: ustvarjati si svojo predstavo, sliko o dogodkih / ustvarjati si pojme o svetu ustvarjajóč -a -e: ustvarjajoč duh; ustvarjajoča domišljija; prisl.: ustvarjajoče posegati v življenje ♪
- ustvárjenje in ustvarjênje -a s (á; é) glagolnik od ustvariti: bajke o ustvarjenju sveta ♪
- ustvarljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da ustvariti: od nas pričakujejo več, kot je ustvarljivo ♪
- utvára -e ž (ȃ) predstava, navadno optimistična, ki ni osnovana na resničnosti: to ni resnica, je samo utvara; ekspr. predajati se utvaram / ekspr. živeti v utvari ∙ ekspr. ne delaj si utvar o njem ne predstavljaj si ga boljšega, kot je ♪
- utvárjati si -am si nedov. (á) knjiž. domišljati si: utvarja si, da zmore vse / ne utvarjam si, da bomo ta problem hitro rešili ♪
- uvár -a m (ȃ) metal. del osnovnega materiala, ki se pri varjenju stali: uvar in navar ♪
- uvaríti -ím dov., uváril (ȋ í) teh. z varjenjem vdelati: uvariti ploščo v odprtino ♪
- vèletovárna -e ž (ȅ-ȃ) ekspr. velika tovarna: vodstvo veletovarne / veletovarna gospodinjskih strojev ♪
- vèletovárnar -ja m (ȅ-ȃ) v kapitalistični ekonomiki lastnik velike tovarne: dobiček veletovarnarja ♪
- vivárij -a m (á) zaprt prostor za gojenje kopenskih, vodnih živali in rastlin: na šoli so uredili vivarij ♪
- vrvár -ja m (á) izdelovalec vrvi: naročiti vrv pri vrvarju ♪
- vrvárna -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje vrvi: delati v vrvarni / zgraditi vrvarno ♪
- vrvárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na vrvarje ali vrvarstvo: vrvarski izdelki / vrvarski obrat / vrvarska konoplja ♪
- vrvárstvo -a s (ȃ) obrt za izdelovanje vrvi: ukvarjati se z vrvarstvom ♪
- vtovárjanje -a s (á) glagolnik od vtovarjati: vtovarjanje sadja in zelenjave ♪
- vtovárjati -am nedov. (á) spravljati tovor, blago v prevozno sredstvo: vtovarjati zaboje v vagon / vtovarjati sol na ladjo natovarjati ♪
- zagovarjálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) po ljudskem verovanju kdor z zagovarjanjem vpliva na kaj: pomoč so iskali pri zagovarjalcih / zagovarjalec bolezni, kač ♪
- zagovárjanje -a s (ȃ) glagolnik od zagovarjati: materino zagovarjanje otroka / zagovarjanje obdolženca / spretno zagovarjanje stališč / zdraviti z zagovarjanjem; zagovarjanje bolezni ♪
- zagovárjati -am nedov. (ȃ) 1. govoriti v korist koga, ki se negativno ocenjuje: kradel je, ti ga pa še zagovarjaš; matere rade zagovarjajo svoje otroke / zagovarjati koga pred kom; zagovarjati koga pred očitki // odvzemati, zmanjševati krivdo: morilca zagovarja znan odvetnik; zagovarjati koga pred sodiščem / zagovarjati se pred predstojnikom / pravno zagovarjati ♦ jur. zagovarjati obdolženca, obtoženca 2. dokazovati pravilnost česa, kar se zanikuje, ne priznava: zagovarjati drugačne metode dela; v razpravi so se zagovarjala različna stališča / zagovarjati moderne smeri v umetnosti 3. šol. pred
komisijo dokazovati pravilnost trditev, navedenih v strokovnem, znanstvenem delu, navadno za dosego določenega naslova: zagovarjati disertacijo, diplomsko nalogo; uspešno zagovarjati seminarsko nalogo 4. po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način a) zdraviti: zagovarjati bolno živino / zagovarjati bolezen, oteklino, urok / zagovarjati komu proti strupenemu piku b) odpravljati, odvračati kaj: zagovarjati sušo, točo c) jemati komu ali čemu določeno lastnost: zagovarjati strupene kače; zagovarjati strup č) dajati komu ali čemu zaželeno lastnost: zagovarjati koga, da bi postal zvest ♪
- zakvartáti -ám dov. (á ȃ) s kvartanjem zapraviti: zakvartati ves denar, posestvo zakvartáti se 1. postati kvartopirec: ker ni bilo druge zabave, se je zakvartal 2. zaradi kvartanja se zadržati kje predolgo: v gostilni sta se zakvartala ♪
- zatvárjati -am nedov. (á) zastar. zapirati: zatvarjati okna, vrata ♪
- zavárek -rka m (ȃ) snov, ki se pripravi s kuhanjem; zvarek1: mazati se z zavarkom; zavarek iz hrastovega lubja ● star. sadni zavarek vkuhano sadje, kompot ♪
- zavaríti -ím dov., zaváril (ȋ í) 1. z varjenjem zadelati: zavariti počeno cev; zavariti luknjo v posodi 2. zvariti: zavariti dva konca cevi zavarjèn -êna -o: zavarjene cevi, žice ♪
404 429 454 479 504 529 554 579 604 629 
