Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Var (4.754-4.778)


  1.      preprijázen  -zna -o prid. (á ā) 1. preveč prijazen: mnogokrat je preprijazen, skoraj vsiljiv; paziti mora, da ne bo preprijazen z njimi 2. ekspr. zelo prijazen: dobra, preprijazna žena ga je sprejela v hišo / preprijazen obraz preprijázno prisl.: preprijazno se pogovarjati; preprijazno ga je pozdravila ♪
  2.      preprógarstvo  -a s (ọ̑) dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem preprog: razvoj preprogarstva / stensko preprogarstvo ♪
  3.      prepròst  -ôsta -o prid., preprôstejši (ȍ ó) 1. ki ne zahteva višjih miselnih postopkov, posebnega znanja: križanka je preprosta; ta naloga je preprostejša kot prejšnja / rešitev je preprosta, vendar se je ni nihče spomnil / postopek pridobivanja te snovi je preprost; preprosto, vendar utrujajoče delo / on zna povedati tudi najbolj zapletene stvari na preprost način preprosto // ki je iz navadnih, pogostih sestavin, tako da za razumevanje ne zahteva višjih miselnih postopkov: že zna delati preproste stavke; pesem, zgodba je preprosta, pa lepa 2. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste samo osnovne, splošne lastnosti, značilnosti: že preprost računalnik nadomešča nekaj ljudi / opazovati kaj s preprosto lečo navadno; ta priprava je preprosta / njegov grob je preprost, vendar skrbno negovan; nositi preproste obleke; preprosta večerja; meniško, vojaško preprosta soba zelo preprosta / poslati komu samo preprosto dopisnico / opazovati preprosto kmečko življenje 3. splošno znan, razumljiv: opisuje preproste stvari: rožo, piščalko, vrč / treba je preprostih besed, kakor so kruh, ljubezen 4. ekspr. ki zaradi skladnosti z zakoni logike ne potrebuje razlage, utemeljitve: tega nisem naredil iz preprostega razloga: ker nisem vedel; to dejstvo je preprosta posledica onega 5. ki se vede, govori naravno, neizumetničeno in s svojimi potrebami, zahtevami ne povzroča skrbi, težav: ta zdravnik je preprost, domač človek; biti prijazen in preprost / uživati lepoto s preprosto, čisto dušo 6. ki je brez višje izobrazbe, višje kulture: preprosti bralci bodo knjigo radi brali; preprosto, pa zelo bistro kmečko dekle / revija ni bila namenjena preprostemu ljudstvu, ampak izobražencem 7. zastar. lahkoveren, naiven: bil je tako preprost, da je vse verjel // neroden, neuglajen: zdel se ji je preprost in dolgočasen, zato ga je zapustila / posmehovati se preprostemu vedenju koga ● v tem delu mesta so živeli preprosti ljudje ljudje brez pomembnega družbenega položaja in brez velikega premoženja; ekspr. bodi jedrnat in preprost govori, razlagaj preprosto; ekspr. to nam pove že preprosta pamet tega ni težko razumeti, spoznati; star. še zmeraj je preproste vere lahkoveren, naiven; zastar. preprosta ženska, premisli, kaj govoriš nespametna, neumna; ekspr. ta domneva je preveč preprosta nekritična, naivna; ekspr. preprost na duhu nedomiseln, naiven preprôsto 1. prislov od preprost: govoriti, pisati, razložiti preprosto, vsakomur razumljivo; to si pa zelo preprosto predstavljate; preprosto, domače se vesti; živeti preprosto; biti preprosto oblečen; preprosto povedano: umrl je; iron. čemu preprosto, če lahko zapleteno ∙ njega pregovoriti ne bo preprosto lahko 2. ekspr. poudarja trditev: o tem preprosto ni govorila; to preprosto pozabi kar; tega preprosto ne morem verjeti nikakor / kdor tega ne vidi, je preprosto bedak // poudarja, da izraženega glagolskega dejanja ne spremlja nobeno drugo dejanje: karkoli slišiš, pojdi preprosto naprej; tega ni mogoče uresničiti preprosto s tem, da se govori, govori preprôsti -a -o sam.: to bodo razumeli tudi najbolj preprosti; brati kaj preprostega ♪
  4.      preprôstost  -i ž (ó) lastnost, značilnost preprostega: preprostost rešitve ga je presenetila / preprostost obleke, sobe / všeč jim je bila njegova preprostost in prijaznost / v svoji preprostosti je mislil, da se bo dala stvar takoj urediti lahkovernosti, naivnosti / redko ni sposoben naravne preprostosti naravno preprostega vedenja, govorjenja ∙ ekspr. bila ga je sama preprostost bil je zelo preprost, skromen ♪
  5.      prepustíti  -ím dov., prepústil (ȋ í) 1. dati komu pravico, možnost, da dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek: prepustiti hišo sinu; prepustiti komu sobo za dva meseca / kralj je moral prepustiti prestol sinu / prepustiti besedo drugemu diskutantu / prepustiti v last, uporabo ♦ jur. prepustiti komu uporabo, uživanje česa 2. dopustiti, da dobi, ima kdo drug to, kar izraža samostalnik: prepustiti svoje dekle drugemu; prepustiti funkcijo drugemu; tekač je moral prepustiti prvo mesto boljšemu tekmovalcu / prepustiti pobudo, vodstvo tekmecu / redko prepustiti komu tekmo brez boja predati 3. narediti, da se mora, more namesto osebka kdo drug ukvarjati s kom: prepustil je goste ženi, sam pa odšel na sestanek // z glagolskim samostalnikom narediti, da mora, more namesto osebka kdo drug narediti, opravljati kako delo: prepustiti nego bolne matere sestri / prepustil je ženi, da gospodari na kmetiji, sam pa odšel v tujino / prepustiti otroka v varstvo sosedi 4. z glagolskim samostalnikom dati komu drugemu možnost, da naredi, opravlja kako dejanje: prepustiti odločitev bratu; prepustiti sodbo bralcu / prepusti stvar meni, pa bo kmalu opravljena / zakon je prepustil določitev višine prispevka občinam 5. dopustiti, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj: tako pomembne stvari ne smemo prepustiti naključju, dobri volji koga / to vprašanje moramo prepustiti zgodovini 6. ne narediti ničesar a) da bi se spremenil določen položaj, oviralo določeno dejanje: prijel jo je za roko in ona mu jo je prepustila / ekspr. spet mu je prepustila svoje ustnice b) da bi se spremenilo stanje, delovanje koga: prepustiti koga revščini / prepustiti koga počasnemu umiranju / prepustiti koga njegovim mislim 7. star. predreti: prepustiti gnojno bulo; žulj se je prepustil ● ekspr. skrb za to kar meni prepusti za to bom (po)skrbel jaz; ekspr. delam prav ali narobe, to kar meni prepusti o tem ne sodi; ekspr. prepustiti kaj pozabljenju pozabiti kaj; ekspr. prepustiti koga samemu sebi, usodi ne poskrbeti zanj, ne pomagati mu prepustíti se 1. ne narediti ničesar, s čimer bi se nasprotovalo, upiralo a) določenemu dejanju koga: prepustila se je njegovemu objemu / čutil je, da se mu je plesalka popolnoma prepustila / ekspr. prepustiti se skrbnim rokam bolniške sestre b) določenemu delovanju česa: dvignil je veslo in se prepustil toku, valovom; ekspr. legel je na obalo in se prepustil soncu začel uživati v sončenju, začel se sončiti / prepustiti se splošnemu navdušenju // dopustiti, da nastopi odnos popolne odvisnosti: prepustiti se strastem / prepustil se je mamilom 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop a) stanja osebka, kot ga določa samostalnik: prepustiti se obupu, žalosti b) navadno z glagolskim samostalnikom intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: prepustiti se sanjarjenju / prepustil se je veselim mislim prepustívši zastar.: prepustivši konja hlapcu, je odšel v grad prepuščèn -êna -o: biti prepuščen sam sebi; obnoviti za majhno odškodnino prepuščeno skladišče ∙ ekspr. biti na milost in nemilost prepuščen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen ♪
  6.      prepúščanje  -a s (ú) glagolnik od prepuščati: prepuščanje vode / prepuščanje postelje bolnemu tovarišu; prepuščanje česa v najem / prepuščanje odločanja o rojevanju otrok staršem / prepuščanje koga samemu sebi ♪
  7.      prepúščati  -am nedov. (ú) 1. biti sposoben omogočiti prehod, zlasti tekočinam: prepuščati svetlobo, toploto, vodo / žleb prepušča pušča, ima luknjo 2. dajati komu pravico, možnost, da dobi, ima kaj, do česar ima določeno pravico osebek: prepuščati posteljo, sobo komu / prepuščati v last, uporabo / dov. s to izjavo prepuščam stavbo občini 3. dopuščati, da dobi, ima kdo drug to, kar izraža samostalnik: prepuščati funkcije drugim / prepuščati pobudo nasprotniku 4. delati, da se mora, more namesto osebka kdo drug ukvarjati s kom: ob delavnikih sta prepuščala otroka stari materi; manj pomembne stranke je prepuščal svojemu namestniku // z glagolskim samostalnikom delati, da mora, more namesto osebka kdo drug narediti, opravljati kako delo: prepuščati delo pomočnikom; ekspr. astronomi vse bolj prepuščajo gledanje neba fotografskim napravam / prepuščati komu kaj v varstvo 5. z glagolskim samostalnikom dajati komu drugemu možnost, da naredi, opravlja kako dejanje: končno odločitev so prepuščali drugim; ta opravek prepuščam tebi; sodbo o tem, kdo ima prav, prepuščam bralcem / knjiga to prepušča domišljiji bralcev / nova moda prepušča dolžino oblek ženskam samim 6. dopuščati, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj: to so pomembne stvari, pa jih prepuščajo naključju; vzgoje otrok ne moremo prepuščati pouličnemu življenju 7. ne delati ničesar a) da bi se spremenil določen položaj, oviralo določeno dejanje: kadar jo je držal za roko, mu jo je dolgo prepuščala / ekspr. prepuščala mu je ustnice b) da bi se spremenilo stanje, delovanje koga: prepuščati koga revščini, stiski 8. star. predirati: prepuščati gnojne bule ● ekspr. prepuščati koga samemu sebi, usodi ne skrbeti zanj, ne pomagati mu; knjiž., ekspr. kostanji so svoje veje spet prepuščali vetru veje kostanjev je spet majal, zibal veter prepúščati se 1. ne delati ničesar, s čimer bi se nasprotovalo, upiralo a) določenemu dejanju koga: čutil je, da se mu plesalka popolnoma prepušča; prepuščal se je vojakom, da so ga vodili, kamor so hoteli / dekle se mu je prepuščalo brez besed predajalo b) določenemu delovanju česa: ležal je na vodi in se prepuščal valovom / prepuščal se je zanosu množice / jadrnica se prepušča vetru // dopuščati, da nastopi odnos popolne odvisnosti: prepuščati se strastem 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža a) stanje osebka, kot ga določa samostalnik: prepuščati se čustvom, obupu b) navadno z glagolskim samostalnikom da osebek (večkrat) intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: prepuščati se razmišljanju prepuščajóč -a -e: hodil je po sejmih, prepuščajoč delo drugim; rahla, vodo dobro prepuščajoča zemlja ♪
  8.      preračúniti  -im dov. (ū ȗ) zastar. preračunati: vse je natančno preračunil / preračunil je, da je bolje, če to stvar opusti preračúnjen -a -o: preračunjena vrednost; vse je imel preračunjeno ∙ zastar. sosed je zelo preračunjen preračunljiv ♪
  9.      preráščati  -am nedov. (á) 1. rastoč prekrivati: lišaj prerašča drevo; cesto je začela preraščati trava / tanka kožica že prerašča rano 2. z rastjo presegati: otroci ga že preraščajo; smreke preraščajo drugo drevje / tovariše je preraščal za pol glave; pren. dekle ga v vsem prerašča; dejal je, da se mora človek neprestano preraščati ∙ publ. ta akcija prerašča okvir organizacije ni omejena samo na organizacijo 3. v zvezi z v dosegati višjo stopnjo glede na intenzivnost, obseg: tesnoba v njem je preraščala v grozo; demonstracije preraščajo v oborožene spopade; partizanske akcije so začele preraščati v vseljudsko vstajo ♪
  10.      prerékati  -am nedov. (ẹ̑) 1. jur. zanikovati, ne priznavati: toženec prereka obdolžitev; prerekati nasprotnikove trditve; prerekati tožbeni zahtevek 2. zastar. oporekati, ugovarjati: sosed mu prereka / prerekati izvirnosti dela prerékati se medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro: spet se prerekata; prerekajo se za nepomembne reči / včeraj se je prerekala z možem zaradi denarja ♪
  11.      prerésen  -sna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) preveč resen: preresen je za svoja leta / stvar je preresna, da bi jo smeli podcenjevati prerésno prisl.: tega ne bi smeli jemati preresno ♪
  12.      prerešetávati  -am nedov. (ȃ) 1. agr. odstranjevati pleve, smeti s sunkovitim premikanjem rešeta: več ur so prerešetavali žito 2. ekspr. natančno proučevati, obdelovati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve; pretresati: prerešetavati nove predloge; večkrat so prerešetavali njegov problem / prerešetavali so kandidate, pa se niso mogli odločiti, katerega bi izbrali / dolgo so prerešetavali vsako novico se pogovarjali o njej 3. ekspr. premišljevati: v mislih je prerešetaval njun pogovor ♪
  13.      prerézek  -zka -o prid. (ẹ́) 1. preveč rezek: premočna in prerezka svetloba mu je škodovala / to je prerezko govorjenje 2. ekspr. zelo rezek: rezka, prerezka svetloba prerézko prisl.: prerezko je zagovarjal svoje nazore ♪
  14.      presedán  -a m (ȃ) publ. ravnanje, postopek kot zgled, potrdilo za (poznejša) podobna ravnanja, postopke; precedens: ustvariti presedan / dogodek brez presedana ♪
  15.      presèk  -éka m (ȅ ẹ́) 1. slika, predstavljajoča telo, kakršno je v ravnini, ki gre skozenj: narisati presek jabolka; presek debla / letvice kvadratnega preseka; prečni presek kabla; vzdolžni presek ladje / dimnik s presekom dvesto kvadratnih centimetrov / na načrtu je ta del narisan v preseku 2. redko pregled: podati presek glasbenega ustvarjanja v zadnjih letih; petletni presek uvoza; presek skozi novejšo slovensko liriko 3. del gozda s posekanim drevjem v ozkem pasu; preseka: tu je bil nekdaj presek / gozdni presek 4. glagolnik od presekati: pri preseku palice je les počil ● na licih je imel nekaj prask, presekov pa ne ran, pri katerih je presekana koža ◊ fiz. presek količina, ki pove verjetnost za jedrsko reakcijo ali reakcijo med delci; geol. geološki presek ki kaže geološko zgradbo; geom. presek množica skupnih točk dveh tvorb; osni presek presek skozi os; mat. presek množic množica elementov, ki so skupni vsem upoštevanim množicam ♪
  16.      presenéčenje  -a s (ẹ̑) ugodno ali neugodno duševno stanje kot posledica kakega nepričakovanega predhodnega dejanja: ni skrival presenečenja, ko ga je zagledal med poslušalci; od presenečenja je obstal; novico je sprejel s presenečenjem; neprijetno, prijetno, veliko presenečenje; njegovo presenečenje je bilo videti resnično / doživeti presenečenje; pripraviti komu presenečenje / ekspr. prvo presenečenje je bilo že za njo / na njegovo presenečenje je bil rezultat pravilen; na presenečenje vseh je začela jokati // kar povzroči tako stanje: njena zmaga je bila veliko presenečenje; doma jih je čakalo presenečenje; prirejal mu je presenečenje za presenečenjem ● publ. tekmovalec je poskrbel za presenečenje je nepričakovano zmagal; je bil nepričakovano premagan ◊ voj. mina presenečenja eksplozivni naboj, skrit v navidez nenevarnem predmetu ♪
  17.      presenetljív  -a -o prid., presenetljívejši (ȋ í) ki koga preseneti: presenetljiv odgovor; našli so presenetljivo rešitev; s presenetljivo preudarnostjo je upravljala tovarno // ekspr. zelo velik: moštvo je doseglo presenetljiv uspeh; razlika med njima je presenetljiva presenetljívo 1. prislov od presenetljiv: presenetljivo je reagiral na njegove obtožbe 2. ekspr. zelo: vzpon na goro je bil presenetljivo lahek; presenetljivo strma pot; presenetljivo lepo je oblečena; sam.: nič presenetljivega se ni zgodilo ♪
  18.      preséžen  -žna -o prid. (ẹ̄) ki je čez potrebno stopnjo, mero: jarki, po katerih odteka presežna voda; skladišča za presežno žito ♦ ekon. presežni delovni čas čas, v katerem ustvari delavec presežni produkt, ki si ga prilasti lastnik proizvajalnih sredstev; presežni produkt produkt, ki ga delavec ustvari s presežnim delom; presežna vrednost; presežno delo delo, katerega produkti ne ostanejo delavcu; filoz. presežni svet transcendentni svet ♪
  19.      preséžnik  -a m (ẹ̑) lingv. oblika, ki izraža najvišjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova: pridevnik v presežniku; primernik in presežnik ● knjiž., ekspr. govoriti, pisati o čem v (samih) presežnikih zelo hvaliti; publ. Brazilija, dežela presežnikov ki ima kake stvari največje, v največji meri ♪
  20.      presíhanje  -a s (ȋ) glagolnik od presihati: čas presihanja jezera / presihanje umetnikove ustvarjalne moči ♪
  21.      preskočíti  -skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. s skokom priti čez kaj: preskočiti jarek, lužo, ograjo, več stopnic / konj je preskočil oje / ali boš preskočil to daljavo, višino; pren. umetnik je preskočil svoj čas 2. s skokom priti na drugo mesto: preskočiti s čolna na breg / preskočiti z noge na nogo / iskra je preskočila na zaveso; ogenj je preskočil na sosednjo streho; pren. bolezen je iz Azije preskočila v Evropo; misli so ji preskočile od moža na otroke 3. nav. ekspr., s predlogom spremeniti, menjati predmet dela, delovanja: opazil je njeno zadrego in preskočil na manj kočljiv problem; ker ni hotela govoriti o tem, je brž preskočila na druge reči / pil je vino, kasneje pa preskočil na žganje je začel piti žganje 4. nav. ekspr. ne upoštevati koga, ki bi glede na vrstni red moral biti upoštevan: omenila je vse, nikogar ni preskočila; pri branju seznama me je preskočil / pri nagrajevanju so ga preskočili / preskočil je dve strani in bral naprej; v pripovedovanju je znane stvari preskočil; uvod bralec lahko preskoči ● skakalec je preskočil druge za nekaj metrov skočil nekaj metrov dalj kot drugi; ekspr. pri napredovanju ga je preskočil mlajši tovariš je napredoval prej kot on; ekspr. ta država je iz 19. stoletja preskočila v novi čas se je zelo hitro razvila; ekspr. preskočil je v nasprotni politični tabor prestopil; ekspr. preskočil je z očmi na drugega učenca pogledal je drugega učenca ◊ šah. skakač je preskočil figuro; šol. preskočiti razred napredovati v šoli naenkrat za dva razreda; šport. preskočiti konja, kozo preskočíti se knjiž. s skokom se premakniti: v suhi travi se je preskočila kobilica preskočívši zastar.: planil je iz hiše, preskočivši tri stopnice preskóčen -a -o: preskočene strani ♪
  22.      preslepáriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. ogoljufati, prevarati: prepozno so spoznali, da jih je presleparil preslepáriti se s spretnostjo, zvijačnostjo priti kam: ni hotela čakati v vrsti, ampak se je neopazno presleparila naprej ♪
  23.      preslepíti  -ím dov., preslépi; preslépil (ȋ í) 1. ekspr. prevarati, ukaniti: dal se je preslepiti; spoznal je, da so ga preslepili; preslepiti sovražnika; preslepil je svoje zasledovalce in ušel; preslepiti koga s prijaznimi besedami / to govorjenje je tudi njega preslepilo / preslepiti svojo voljo 2. slabš. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: menda jo je že čisto preslepil s svojim sladkim govorjenjem / vsi poznate njeno zvestobo, noben fant je ne preslepi ● star. sovraštvo me je preslepilo in planil sem nanj vzelo razsodnost, presojo preslepljèn -êna -o: biti usodno preslepljen ♪
  24.      preslépljati  -am nedov. (ẹ́) 1. ekspr. večkrat prevarati, ukaniti: na vse načine je preslepljal sovražnika 2. slabš. pridobivati si ljubezensko naklonjenost koga: tako zapeljuje in presleplja moške ♪
  25.      preslikáva  -e ž (ȃ) 1. slika slike, fotografije: preslikava originala // um. barva, nanesena na prejšnjo barvno plast: sliko očistiti preslikav 2. mat. slika originala, na kateri si elementi originala in elementi slike ustrezajo po istem pravilu: to je preslikava one množice 3. glagolnik od preslikavati: pri preslikavi so se fotografije pokvarile / preslikava iz ene množice v drugo ♪

   4.629 4.654 4.679 4.704 4.729 4.754 4.779 4.804 4.829 4.854  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA