Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Var (4.404-4.428)


  1.      posàd  -áda m (ȁ á) zastar. izmena: delati v dveh posadih / za okvare je bil odgovoren ves posad ♪
  2.      posadíti  -ím dov., posádil (ȋ í) 1. drugega za drugim vsaditi: posaditi drevje na vrtu; posaditi zelje / posaditi fižol, krompir / posaditi češnjo vsaditi // s sajenjem narediti, da je, raste kaj na vsej površini: posaditi vrt s sadjem 2. narediti, da kdo kam sede: posaditi koga na konja, v udoben stol; posaditi otroka na kolena, v naročje; posadil sem se na klop, za mizo / posaditi gosta na kavč, na svojo levico; posadili so nas v avtomobile in odpeljali / ekspr. na glavo je posadil klobuk dal // ekspr. položiti, vreči: posadil ga je na tla; poskusil ga je posaditi v sneg ● ekspr. posadili te bomo na zatožno klop za svoje dejanje, ravnanje se boš moral zagovarjati; ekspr. posadili so ga za eno leto pod ključ zaprli so ga posajèn -êna -o: s trto posajeni hribčki; v skalnato pobočje posajene hiše ♦ gastr. posajeno jajce ocvrto jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom ♪
  3.      posámezen  -zna -o prid. (ȃ) mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: posamezni cveti, plodovi; posamezni deli stavbe; slišal je vsak posamezen glas / celice so posamezne ali v skupkih / posamezni in skupni grobovi / knjigo bere po posameznih delih // mn. ki zajema manjše število oseb ali stvari iz določene vrste: posamezni člani se s predlogom niso strinjali; posamezne vrste blaga so hitro pošle; specializacije na posameznih področjih elektronike / posamezni ljudje so bili nezadovoljni posamezniki ♦ meteor. popoldne so možne posamezne nevihte posámezno prisl.: prihajali so posamezno in v skupinah; sam.: sklepanje iz splošnega na posamezno ♪
  4.      posámeznost  -i ž (ȃ) 1. kar je mišljeno, obravnavano izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: predstavil jim je posameznosti in celoto / predstava je nova in živa v vseh posameznostih 2. lastnost, značilnost posameznega: človekova posameznost; posameznost stvari ♪
  5.      posámičnost  -i ž (ȃ) posameznost: pred njim je oživela vsaka posamičnost / posamičnost stvari ♪
  6.      posédanje  -a s (ẹ́) glagolnik od posedati: dovolj je posedanja, zdaj gremo delat / posedanje v kavarnah mu je začelo ugajati / posedanje temeljev, zemlje ♪
  7.      posedánjiti  -im [tudi sǝd] dov. (ā ȃ) knjiž. narediti kaj sedanje, stvarno: človek lahko posedanji preteklost in prihodnost / posedanjil je način pisanja basni posodobil ♪
  8.      posedéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. krajši čas sedeti: prijetno je posedeti pred dolgo potjo; po jedi rad posedi / posedi še malo, še nekaj bi rad govoril s teboj // ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v kakem prostoru: šla sta posedet v bližnjo gostilno / posedeti s kom v pogovoru pogovarjati se s kom 2. s sedenjem potlačiti, pomečkati: izletniki so posedeli travo; posedela si je krilo posedèn -êna -o: posedena trava ♪
  9.      posedévati  -am nedov. (ẹ́) večkrat sedeti: rad je posedeval pri mizi; lenobno posedevati / redko tu posedeva in joka sedi // ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v kakem prostoru: ob večerih je posedeval v kavarnah ♪
  10.      pôsel  -sla [ǝu̯] m (ó) 1. nav. mn., navadno s prilastkom celota del, opravil v zvezi z nalogami, obveznostmi, za katere je kdo zadolžen: sam vodi vse bančne, blagajniške, trgovske posle; kreditni, plačilni posli / dekanski, državniški posli; opravljati razredniške, tajniške posle biti razrednik, tajnik / sklepati posle; komisijski posli prodajanje ali kupovanje za določeno drugo osebo / ekspr. to so tvegani, umazani posli ♦ polit. odpravništvo poslov diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, za stopnjo nižje od poslaništva 2. nav. ekspr. dejavnost, navadno gospodarska, za pridobivanje materialnih dobrin: posel jim uspeva; dober, donosen posel / narediti, razdreti posel kupčijo / privatni posel / na svoj posel se dobro razume 3. nav. ekspr. delo, opravilo: določil je vsakemu svoj posel; lahek, neprijeten, vsakdanji posel / lotiti se posla / ženski posel / z njim nočem imeti nobenega posla opravka; imeti posla s strupi ukvarjati se z njimi / šel se je učit mizarskega posla mizarske obrti // delo, zaposlitev: dobiti nov posel; biti brez posla / postranski posel 4. nav. mn., nekdaj najeta oseba na večjem posestvu, graščini za pomoč pri delu, strežbi: imeti veliko poslov; gospodar je bil s posli grob; kmečki posli; prostori za posle ● ekspr. posel je posel izraža, da čustva ne morejo vplivati na denarna, poslovna vprašanja; ekspr. ne vmešavaj se v moje posle ne rešuj mojih problemov, vprašanj; star. spet bo imel precej posla, da jo bo prepričal zelo se bo moral truditi ♪
  11.      posést  -i ž (ẹ̑) kar ima, uporablja kdo, navadno zemljišče: njegova posest je veliko vredna; polastil se je njegove posesti; dobiti posest; ogledal si je posest; omejiti obseg posesti; spori za posest / prišel je ob vso posest / vse to je skupna posest / drobljenje kmečke posesti / razvoj zemljiške posesti // dejstvo, da kdo ima, uporablja kaj: preveriti je treba upravičenost posesti / posest orožja / v posest, v posesti dobiti pokal v prehodno posest; izročiti zemljo komu v posest; ima v posesti gozd ● star. vzeti komu srce v posest vzbuditi pri kom močno ljubezen ◊ jur. motiti posest samovoljno ovirati ali oteževati posestnika pri izvrševanju posestnih dejanj; knjižna posest ki je vpisana v zemljiško knjigo; mirna posest nemoteno razpolaganje s kako stvarjo ♪
  12.      posévek  -vka m (ẹ̑) kar je posejano: posevek je pozebel; škropiti, zalivati posevke / njiva za deset mernikov posevka / jari, zimski posevki ♦ agr. dopolnilni posevek; glavni posevek ki zajema eno od gospodarsko najvažnejših rastlin; stranski posevek ki je gospodarsko manj važen in dopolnjuje kolobar; strniščni posevek ki ga sejemo na strnišče; varovalni posevek ki varuje podsevek; vmesni posevek ki je sejan obenem z glavnim posevkom in zori hkrati z njim ♪
  13.      posiljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. spolno občevati z žensko proti njeni volji, na silo: videl je, kako so jo mučili in posiljevali / ropali so, posiljevali in morili 2. ekspr. siliti h kakemu dejanju sploh: če hočeš, jej, posiljevali te ne bomo / dve uri ga je posiljevala, naj sprejme to vlogo silila, pregovarjala / ves čas so nas posiljevali s hrano; posiljevala se je s solzami // z oslabljenim pomenom izraža prisilno dejanje, kot ga določa samostalnik: kar naprej jo je posiljeval jok, smeh; posiljujejo jih grenki občutki / dolgo jo je posiljeval s svojo prisotnostjo / na prvem zmenku ga je posiljevala s svojo prijateljico mu je govorila, pripovedovala o svoji prijateljici 3. ekspr. delati kaj, kar ni v skladu z bistvenimi značilnostmi česa: dejstev nikoli ne posiljuje / letopisci so včasih posiljevali zgodovino ♪
  14.      poskrbéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. navadno v zvezi z za z aktivnostjo omogočiti a) uresničitev, normalen potek česa: poskrbeti moraš za red; poskrbel bom za varno pot / poskrbel bom, da bo dolg poravnan; ekspr. bom že poskrbel, da boš kaznovan / poskrbeti je treba za kruh, mleko za nabavo kruha, mleka; kdo bo poskrbel za večerjo; pren. sonce je poskrbelo za toploto b) zadovoljitev zlasti telesnih potreb koga: poskrbeti za dojenčke / za ranjence so dobro poskrbeli // z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: on bo poskrbel za organizacijo tekmovanja; poskrbeti za selekcijo / za zabavo gostov bo že on poskrbel on bo zabaval goste / ekspr. otroci so poskrbeli za nemir so bili nemirni 2. zastar. biti uspešen v prizadevanju priti do česa; preskrbeti: poskrbel ti bom podatke o tem; poskrbeti si zaslužek ● zastar. poskrbel je vse svoje družinske zadeve uredil; publ. igro je režiral gost, za glasbo je poskrbel domači skladatelj skomponiral; ekspr. tekmovalec je poskrbel za presenečenje je nepričakovano zmagal; je bil nepričakovano premagan; šalj. treba je poskrbeti tudi za želodec jesti; iron. poskrbela je, da je časopisne rubrike škandalov niso zanemarjale živela, ravnala tako, da so o njej pisali v časopisnih rubrikah škandalov poskrbljèn -êna -o v povedni rabi: za izobrazbo otrok je poskrbljeno; za šolske knjige je bilo slabo poskrbljeno šolskih knjig ni bilo dovolj; v taki stavbi je poskrbljeno za prepih; na ladji je dobro poskrbljeno za udobje / kot opozorilo za pijačo in jedačo (je) poskrbljeno ♪
  15.      poskús  tudi poizkús -a m (ȗ) 1. znanstveni postopek, s katerim se kaj ugotovi ali dokaže: poskus na živalih; potek poskusa / delati poskuse / s poskusom dokazati, ugotoviti / prepoved atomskih, jedrskih poskusov; fizikalni, kemični poskus; laboratorijski poskus / poskus z novim škropivom ni uspel poskusna uporaba za ugotovitev učinkovitosti // uvajanje novih načinov, metod: njegovi poskusi v gospodarstvu niso uspeli / avantgardni umetniški poskusi 2. glagolnik od poskusiti: a) brezuspešen poskus poravnave spora; propadel je tudi zadnji poskus rešitve; poskus sodelovanja; poskus stabilizacije gospodarstva / stvar se mu je posrečila ob prvem poskusu / poskus kaznivega dejanja; poskus samomora / opustila je vsak poskus, da bi ga zadržala ni ga več poskušala zadržati b) dramski, pesniški poskusi mladega ustvarjalca / njen prvi ljubezenski poskus prva ljubezen, zaljubljenost ♪
  16.      poskúsen  tudi poizkúsen -sna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na poskus: poskusna uporaba škropiva; poskusno obratovanje, snemanje / poskusni odtis; pilot za poskusne polete / poskusni laboratorij / poskusni snopič slovarja; poskusna serija skokov ♦ agr. poskusno polje polje, na katerem se preizkuša kaka kulturna, krmna rastlina, kako gnojilo; ekon. poskusna bilanca seštevek debetnih in kreditnih postavk posameznih kontov za ugotovitev pravilnosti knjiženja; med. poskusna žival žival, ki se uporablja v laboratorijih za poskuse; voj. poskusna mobilizacija poskúsno tudi poizkúsno prisl.: tovarna je začela poskusno obratovati ♪
  17.      poskúšnja  tudi poizkúšnja -e ž (ȗ) 1. ugotavljanje, preverjanje kakovosti določenih lastnosti česa: prva poskušnja je bila neuspešna / zapeti pesem za poskušnjo; nova tovarna obratuje za poskušnjo poskusno / vzeli so jo za en mesec na poskušnjo // pokušnja: poskušnja domačih vin / ponudil mu je jabolko za poskušnjo / prostor za vinsko poskušnjo 2. zastar. poskus: prva poskušnja mu je spodletela; vse njene poskušnje, da bi ga potolažila, so bile zaman / pesniške poskušnje 3. zastar. izkušnja: poskušnje so ga izmodrile; slabe poskušnje // izpit: poskušnjo je dobro opravil ♪
  18.      posláti  póšljem dov., pôšlji pošljíte (á ọ́) 1. narediti, da pride kaj na določen kraj, naslov, navadno z določenim namenom: poslati brzojavko, pismo; naročene knjige so jim že poslali; poslal ji je rože / poslati prošnjo komisiji / poslati pomoč ponesrečenim / poslati sporočilo sporočiti / poslati knjigo po kurirju, po pošti / poslati delo v oceno 2. izraziti željo, zahtevo a) navadno s prislovnim določilom da kdo odide kam, navadno z določeno nalogo, z določenim naročilom: poslal ga je ven; tja smo poslali delegacijo; poslati otroka v trgovino po mleko in kruh / poslati enoto v boj; poslal ga je v izvidnico / otroke je poslala spat; poslali so ga na zdravljenje / oče ga je poslal v šole ga je šolal b) v zvezi s po da kdo pride h komu: poslala je ponj; poslati so morali po zdravnika / poslati po pomoč 3. ekspr. izraziti svoja čustva, razpoloženje, navadno z gibom, pogledom: z roko ji je poslal poljub / poslala mu je zapeljiv pogled ● publ. poslati silovito bombo v gol močno, neubranljivo brcniti žogo v gol; ekspr. poslati komu kroglo v glavo ustreliti ga; pog., ekspr. poslati koga k hudiču zelo grobo ga zavrniti; evfem. poslati koga na oni svet povzročiti njegovo smrt, usmrtiti ga; publ. podjetje je poslalo na trg nov izdelek dalo v prodajo; ekspr. lahko te pošljem po cigarete si mlajši; ekspr. poslali so ga po kostanj v žerjavico opraviti je moral nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; ekspr. njega bi bilo treba poslati po smrt je zelo počasen; ekspr. okupatorji so veliko ljudi poslali pred puške obsodili na smrt z ustrelitvijo; publ. poslati sporočilo v eter, po etru sporočiti po radiu; žarg., šol. poslati učenca v klop reči mu, naj se vrne na svoje stalno mesto v razredu; dati mu negativno oceno; pog. poslati most v zrak minirati ga; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo poslán -a -o: zavitek je že poslan; na pomoč poslana četa; po pošti poslano pismo ♪
  19.      poslédica  -e ž (ẹ̑) navadno s prilastkom stvar glede na tisto, iz česar izhaja: predvideti posledice; to dejanje bo imelo hude, neprijetne posledice; kajenje bo imelo zanj nepopravljive posledice; bal se je vseh posledic / odstraniti posledice potresa; krediti bi omilili posledice poplav; čutiti posledice vojne / dolgotrajna lakota lahko pusti posledice na človeku / bolezen je posledica nehigieničnih razmer / ni pomislil na posledice, ki bi lahko nastale / prometne nesreče s težkimi, trajnimi posledicami / ekspr. naredi tako, ampak posledice boš nosil sam čutil, trpel // rezultat, dosežek: šolska reforma je imela dobre in slabe posledice / delitev dela in rast tehnike sta imela za posledico razvoj rokodelstva ● publ. izvajati posledice zaradi neizpolnjevanja predpisov kaznovati zaradi neizpolnjevanja predpisov; pisar., redko v izogib posledicam da se izogneno posledicam ♪
  20.      poslédnji  -a -e prid. (ẹ̑) knjiž. zadnji: ustavili so se pri poslednji hiši, steni / poslednji dan leta; poslednji teden življenja / to je moj poslednji izpit / prišel je poslednji na vrsto / poslednji opomin pred tožbo / dal mu je poslednji denar / poslednji sončni žarki / to je bilo njegovo poslednje upanje // vznes. bistven, najgloblji: iskati poslednji smisel vsega / iztrgati stvarem poslednjo skrivnost ● ekspr. boril se je do poslednjega diha, do poslednje kaplje krvi do konca življenja, do smrti; ekspr. poslednji mohikanec zadnji predstavnik kake izginjajoče, propadajoče skupine; ekspr. to je moj poslednji opomin nič več te ne bom opominjal, posledice pa boš nosil sam; ekspr. med modelarji on nikakor ni poslednji je dober, priznan modelar; ekspr. s poslednjimi močmi je lezel na breg komaj, zelo težko; knjiž. pospremili so ga na poslednjo pot šli so za njegovim pogrebom; ekspr. izpolnili so mu njegovo poslednjo voljo, željo voljo, željo pred smrtjo; ekspr. to je občutil s poslednjim vlaknom telesa zelo je občutil ◊ rel. poslednje reči smrt, sodba, pogubljenje, zveličanje; poslednja sodba Kristusova sodba ob koncu sveta; sam.: poslednji iz tega rodu; dati poslednje od sebe; bibl. prvi bodo poslednji in poslednji bodo prvi ♪
  21.      poslópje  -a s (ọ̑) navadno s prilastkom večja stavba, zgradba gospodarskega ali družbenega pomena: graditi, popravljati poslopje gimnazije; leseno, kamnito, pritlično poslopje; ustanova se je preselila v novo poslopje; postajno, stanovanjsko poslopje; opuščeno poslopje tovarne sladkorja / gospodarsko poslopje je pogorelo do tal, hiša pa je ostala ♪
  22.      poslúh  -a m (ȗ) 1. zmožnost razločevati tone različnih višin: imeti, izšolati posluh; dober, izreden, zanesljiv posluh / glasbeni posluh / igrati, peti po posluhu brez uporabe not ♦ muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; relativni posluh zmožnost razločevati tone na podlagi njihovih medsebojnih odnosov 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom sposobnost za dojemanje in zaznavanje zlasti duhovnih prvin, pojavov: imeti komercialni, politični posluh; posluh za javno mnenje, potrebe tržišča, za stvarnost, družbene tokove; biti brez posluha za umetnost; človek s posluhom za bistveno; publ. estetski posluh čut // določen odnos do teh prvin, pojavov; čut: imeti posluh za trpeče / prevod je brez jezikovnega posluha // razumevanje, smisel: nima posluha za njene težave; za njegove pobude ni dovolj posluha; v podjetju so pokazali precej posluha za njegovo raziskovalno delo 3. knjiž. poslušanje: prositi, zahtevati posluh; klicati k posluhu / na prvi posluh mi pesem ni bila všeč / kot vzklik: posluh; trenutek posluha, prosim 4. zastar. sluh: ker sem imel dober posluh, sem vedel, da se bliža konjenica; vid in posluh ● pog., ekspr. največkrat dela kar po posluhu nenačrtno, nepremišljeno; ekspr. včasih kaj zapišem po posluhu, ne po slovničnih pravilih kot se mi zdi, da je primerno, ustrezno ♪
  23.      poslúšati  -am, in poslúšati tudi poslušáti -am nedov. (ú; ú á ú) 1. zavestno, hote s sluhom zaznavati: sedel je mirno in poslušal; poslušati bitje srca; poslušati hrup; poslušal sem, kako je pokalo v daljavi; gledati in poslušati; molče, napeto, pazljivo poslušati; pog. poslušati samo z enim ušesom nepazljivo // s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa: prebral bom članek, poslušajte; poslušati glasbo, radijsko oddajo, pogovor; poslušal je, kaj govorijo; z zanimanjem poslušati / poslušati govornika, pevca njegov govor, petje; ekspr.: saj me sploh ne poslušaš; samo napol me poslušaš nepazljivo; publ. poslušajte nas spet danes teden ob isti uri ta radijska oddaja bo spet na programu danes teden ob isti uri 2. pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: poslušala je, a vse je bilo tiho; poslušal je, kdaj bo zaslišal zvonec / poslušal je proti postaji, če se že bliža vlak; knjiž. poslušati v temo 3. redko prisluškovati: poslali so ga tja, da bi poslušal; ali ste poslušali za vrati 4. upoštevati pri svojem ravnanju: poslušati nasvet / žena je ugovarjala, on pa je ni poslušal; ko bi bil mene poslušal, bi vsega tega ne bilo; ne poslušaj takih svetovalcev / ekspr. poslušati pamet, razum; knjiž. poslušati glas srca // ubogati: reci ji ti, mene ne posluša; poslušati starše / poslušati povelje, ukaz; njegova dolžnost je bila poslušati, kar so mu ukazali 5. udeleževati se kot slušatelj predavanj na visoki šoli: poslušati svetovno književnost / poslušati predavanja iz slavistike / poslušal je še Ramovša njegova predavanja 6. ekspr. izraža negativen, odklonilen odnos osebka do govorjenega: tvojega zmerjanja ne bom več poslušal; nerad, težko poslušam tako govorjenje; zoprno mi je poslušati te neumnosti; zabavljanja nisem mogel več poslušati / nehajte, kdo vas bo poslušal 7. v medmetni rabi izraža a) željo, prošnjo: poslušaj, mama, ali mi boš kupila čevlje; poslušajte, pridite jutri, pa se bova dogovorila b) nejevoljo, nestrpnost: poslušaj, zdaj te imam pa dosti; poslušaj, ali me imaš za norca; tako res ne gre, poslušajte c) ugovor: poslušajte, to je vendar zlagano; ampak poslušajte, jaz sam ne morem nič urediti č) začudenje, presenečenje: poslušaj, ali je kaj takega mogoče ● rad bi ti nekaj povedal. Poslušam govori, povej; ekspr. pazi, tukaj stene poslušajo verjetno tukaj kdo prisluškuje; ekspr. vsak dan poslušam pritožbe proti vam se pritožujejo proti vam; knjiž., ekspr. poslušati naravo, nočno tihoto doživljati jo, vživljati se vanjo; pog. še dolgo je potem poslušal, da je tat so mu očitali, so ga zmerjali; pog. vedno poslušamo, kakšna je mladina se govori; ekspr. poslušati z očmi in ušesi zelo pazljivo; ekspr. poslušal ga je s srcem ne samo z ušesi vživel se je v njegovo govorjenje; ekspr. poslušati z odprtimi usti zelo pazljivo; zelo začudeno; ne morem mu pojasniti, ker ne zna poslušati z govorjenjem ne da sogovorniku možnosti, da bi govoril, povedal svoje mnenje; ekspr. on se rad posluša veliko govori in ima to, kar pove, za zelo pametno; lažje bi ga nosil kot poslušal zelo neprijeten, nadležen je; ekspr. tako lepo govori, da bi ga kar naprej poslušal zelo lepo govori poslušáje star.: sedela je pri oknu, poslušaje fantovsko petje; napeto poslušaje, je gledal v daljavo poslušajóč -a -e: otroci sedijo okoli nje, poslušajoč pravljico; predavati pazljivo poslušajočim udeležencem; sam.: poslušajoči so se ob teh besedah vznemirili poslúšan -a -o: publ. zelo poslušana radijska oddaja ♪
  24.      poslužíti  in poslúžiti -im dov. (ȋ ú) zastar. 1. pomagati, ustreči: pripravljen jim je poslužiti; ta stvar mu bo dobro poslužila 2. postreči, pogostiti: poslužili so ga z narezkom in vinom; otrok si je kar sam poslužil poslužíti se in poslúžiti se publ. 1. uporabiti: poslužiti se kladiva; poslužil se je zvijače 2. sprejeti, vzeti kaj ponudenega: poslužil se je kave; poslužiti se pijače ♪
  25.      posmodíti  -ím dov., posmódil (ȋ í) nekoliko osmoditi: plamen je posmodil stene; ob sveči si je posmodil lase / vročina je posmodila travo / slana je posmodila cvetje; zapozneli mraz je posmodil liste ∙ ekspr. tako mu bom posmodil pod nogami, da bo tekel od nas naredil mu bom nekaj neprijetnega posmodíti se ekspr. zlagati se: pošteno si se mu posmodil, pa ti je, bedak, verjel ∙ ekspr. zelo se je posmodila o njem prevarala, zmotila posmojèn -êna -o: posmojeni lasje; posmojena trava; od slane posmojeno cvetje; sam.: dišalo je po posmojenem ♪

   4.279 4.304 4.329 4.354 4.379 4.404 4.429 4.454 4.479 4.504  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA