Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Var (401-425)



  1.      prométnovárnosten  -tna -o prid. (ẹ̑-á) nanašajoč se na prometno varnost: prometnovarnostni predpisi
  2.      rákvar  -ja m () knjiž. izdelovalec krst: delati pri rakvarju
  3.      razgovárjanje  -a s () glagolnik od razgovarjati se: razgovarjanje o mednarodnih vprašanjih / živahno razgovarjanje
  4.      razgovárjati se  -am se nedov. () uradno izmenjavati mnenja, stališča: delegaciji sta se razgovarjali o vprašanjih, ki zanimajo obe državi ∙ publ. predsednika sta se razgovarjala za zaprtimi vrati imela sta pogovore, z vsebino katerih javnost ni bila seznanjena // raba peša izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem; pogovarjati se: sošolci se veselo razgovarjajo; starši se razgovarjajo o otrokovi prihodnosti razgovárjati zastar. odvračati, odsvetovati: razgovarjali so jo od poroke z njim razgovarjáje se: hitro sta prišla domov, razgovarjaje se o svojih doživetjih razgovarjajóč se -a -e: sprehajala sta se, prijateljsko se razgovarjajoč; veselo razgovarjajoči se otroci
  5.      razmrcváriti  -im dov.) ekspr. povzročiti komu hude rane, poškodbe: krogla mu je razmrcvarila roko razmrcvárjen -a -o: biti razmrcvarjen; razmrcvarjena noga
  6.      raztovárjanje  -a s (á) glagolnik od raztovarjati: pomagati pri raztovarjanju; raztovarjanje blaga / raztovarjanje ladje
  7.      raztovárjati  -am nedov. (á) spravljati kaj s prevoznega sredstva: raztovarjati hlode; raztovarjati blago s kamiona / raztovarjati ladjo
  8.      raztvárjati  -am nedov. (á) knjiž., redko razkrajati, razgrajevati: raztvarjati hranilne snovi; očesne sestavine se začnejo raztvarjati
  9.      rovár  -ja m (á) kdor rovari: rovarji in spletkarji
  10.      rováriti  -im nedov.) ekspr. s prikritim, zahrbtnim delovanjem zmanjševati čemu pomen ali ogrožati obstoj česa: začeli so rovariti in spletkariti; rovariti proti državi; rovariti zoper koga
  11.      rovárjenje  -a s (á) glagolnik od rovariti: obsoditi rovarjenje proti oblasti; spletkarjenje in rovarjenje
  12.      rovárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na rovarje: rovarsko delovanje / rovarski časopis
  13.      rovárstvo  -a s () ekspr. dejavnost rovarjev: socialno gibanje je enačil z rovarstvom / politično rovarstvo
  14.      salvarzán  -a m () farm., nekdaj zdravilo proti sifilisu, malariji: terapija s salvarzanom
  15.      sámoprevára  -e ž (-) 1. prevara samega sebe: med vožnjo je kajenje proti utrujenosti samoprevara; zavestna samoprevara; ta misel je poskus samoprevare 2. predstava, navadno optimistična, ki ni osnovana na resničnosti; iluzija: trdil je, da je ljubezen samoprevara / ekspr. vdajal se je samoprevari, da bo zmagal / ekspr. živeti v samoprevarah
  16.      samovár  -a in -ja m () zlasti v ruskem okolju 1. kovinska posoda za zavretje vode, namenjene za pripravljanje čaja: prižgati samovar; sedela je pri samovaru in nalivala čaj / ekspr. na mizi je pel, šumel samovar 2. zastar. kuhalnik: postavila je čajnik na samovar; skuhati zajtrk na samovaru
  17.      samováren  -rna -o () pridevnik od samovar: samovarna pipica
  18.      sámovarovánje  in sámovárovanje -a s (-; -á) alp. zavarovanje samega sebe pri plezanju: samovarovanje s cepinom; zabil je klin za samovarovanje
  19.      signálnovárnosten  -tna -o prid. (-á) nanašajoč se na varnost, zagotovljeno s signali, signalnimi napravami: signalnovarnostni predpisi / avtomatske signalnovarnostne naprave
  20.      skváriti  -im dov.) pokvariti: skvariti stroj; s popravljanjem je obleko še bolj skvarila / neprimeren okvir je sliko skvaril / slaba družba ga je skvarila; bal se je, da bi se otrok v neprimernem okolju skvaril / neprijeten dogodek jim je skvaril razpoloženje / s svojim obiskom jim je skvaril večer / meso se je skvarilo skvárjen -a -o: otrok še ni skvarjen; skvarjena jed; zaradi opravkov ima skvarjen popoldan
  21.      skvárjenost  -i ž () pokvarjenost: skvarjenost okolja / moralna skvarjenost
  22.      slívar  -ja m () 1. nekdaj kdor se ukvarja s predelavo sliv v prunele: slivarji iz Goriških Brd in z Bizeljskega 2. na Hrvatskem, v fevdalizmu nižji plemič
  23.      slívarica  -e ž () nekdaj ženska, ki se ukvarja s predelavo sliv v prunele: slivarice z Bizeljskega ◊ bot. po moki dišeča užitna goba belkaste barve; užitna mokarica
  24.      slovár  -ja m (á) 1. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene: slovar ima sto tisoč besed; izdati, sestavljati slovar; prevajati s slovarji; obsežen slovar / na koncu knjige je slovar seznam s tako razvrščenimi in pojasnjenimi besedami / enojezični, enozvezkovni, narečni, pravopisni, tehniški slovar; slovensko-nemški slovar; slovar tujk / knjiž. poučni slovar enciklopedija, leksikon / Slovar slovenskega knjižnega jezika ♦ lingv. avtorski slovar ki vsebuje besede določenega avtorja; etimološki, frekvenčni, informativno-normativni slovar; odzadnji slovar urejen po absolutnem abecednem redu od zadnjega konca besede; razlagalni slovar; slikovni slovar v katerem so pojmi ponazorjeni s slikami in poimenovani; zgodovinski slovar 2. nav. ed., ekspr. besedni zaklad: imeti bogat slovar / njen slovar ni bil ravno izbran ● ekspr. besede nemogoče ni v njegovem slovarju odločen je narediti tudi navidez nemogoče stvari; ekspr. če to povemo v ekonomskem slovarju tako, kot pravijo ekonomisti
  25.      slovárček  -čka m (á) manjšalnica od slovar: slovensko-nemški slovarček / žepni slovarček; slovarček tujk

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA