Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Var (3.301-3.325)


  1.      nèločljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neločljivega: zagovarjati neločljivost zakona / ekspr. njuna neločljivost sošolcem ni bila po volji ♪
  2.      ném  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi: nem človek; je gluh in nem / ekspr. še nemi črv zna izraziti bolečino // ekspr. ki molči, ne govori: nemi, a ne brezčutni gledalci; nem ga je poslušal; nema in bleda je hodila po hiši; spraševali so ga, a ostal je nem kot riba / nem se je bojeval z usodo; pren. nemi čas; nemi grobovi // knjiž., ekspr. ki se ne oglaša: ptice v vejah so še neme / nemi gozdovi; reka se vije nema / nema tema / pesn. nemi molk popoln 2. ki ni izražen z besedami: razumel je nemi odgovor; odgovoriti na nemi pozdrav; opazovati nemo sporazumevanje // ki ga ne spremlja govorjenje, besedilo: izraziti čustva z nemo igro; nemo srečanje / nemi film film brez dialogov, glasbe in šumov; junaki nemega filma 3. ekspr. ki se ne izraža glasno: v nemem obupu je vila roke; nema bolečina, groza, žalost // neslišen, tih: nem smeh ● nema abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna abeceda; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval ◊ adm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; ekon. nema zamenjava blaga pri primitivnih ljudstvih zamenjava, pri kateri ljudje ne pridejo v neposreden stik; geogr. nema karta karta brez napisov; lingv. nema črka črka, ki se ne izgovarja; lov. nemi pes pes, ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; muz. nema klaviatura priprava za urjenje v igranju na klavir; num. nemi novec novec brez napisa; zool. nemi labod labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor némo prisl.: nemo je gledala za njim; nemo je opravljal vsak svoje delo; nemo uživati razgled ♪
  3.      nemáren  -rna -o prid., nemárnejši (á ā) 1. neskrben, malomaren, neprizadeven: biti nemaren delavec / nemarno opravljanje službe // ekspr. ki ne dela rad; len: nemaren človek; fant je zelo nemaren // nar. lenoben, mlahav: postajati zaspan in nemaren 2. slabš. umazan, zanemarjen: zagledala je staro in nemarno žensko / nemarna frizura, obleka neurejena / kot psovka kakšen pa si, umazanec nemarni 3. slabš. malovreden, ničvreden: on je nemaren človek; izogibal se je nemarnih žensk / imel je nemarne navade / govoriti nemarne besede nespodobne / kot psovka falot nemarni nemárno prisl.: nemarno hoditi; ženske so se nemarno pogovarjale; bil je nemarno oblečen; nemarno opravljeno delo nemárni -a -o sam.: nemarne so priganjali k delu; po nemarnem star. storiti kaj po nemarnem iz nepazljivosti; star. denar je po nemarnem zapravil lahkomiselno ♪
  4.      nèmarkíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni markiran, ni označen: nemarkirana in nezavarovana pot ♪
  5.      nemčúrski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na nemčurje: ti ljudje so nemčurski; nemčurska skupina ljudi / nemčurska tovarna ♪
  6.      nemír  -a m (ȋ) 1. stanje s hrupom, ropotom: v razredu je bil nemir; nemir v dvorani se je polegel; ekspr. otroci že poskrbijo za nemir / ta učenec pogosto dela nemir je nemiren, nediscipliniran ∙ njegov prihod je povzročil velik nemir živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje // nav. mn. množično izražanje nezadovoljstva: zatreti nemire; politični, rasni nemiri; žarišča nemirov 2. stanje notranje napetosti, vznemirjenja: nemir ga obide, prevzame; prikrivati nemir; vzbuditi nemir; ekspr. te besede so zasejale v srce nemir; knjiž. nemir s samim seboj nezadovoljstvo / nemir pričakovanja / čakati brez nemira // stanje brez notranje ubranosti, urejenosti: njegov obraz izraža nemir; mladostni srčni nemir; nemir v duši 3. knjiž., navadno s prilastkom želja po delovanju: delovni nemir; ustvarjalni nemir ♪
  7.      nèmnóg  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) mn., knjiž. ki izraža majhno število oseb, stvari: to je povedal v enem svojih nemnogih člankov nèmnógo prisl.: umrla je pred nemnogo leti ♪
  8.      nèmóč  -í ž (ȅ-ọ̑) stanje človeka, ki mu manjka moči: na obrazu se mu je brala izčrpanost in nemoč; počasna hoja je razodevala njegovo nemoč / knjiž. skrbela jo je otrokova nemoč šibkost, slabotnost / pisateljska, ustvarjalna nemoč; obšel ga je občutek nemoči / ekspr. sedel je v kotu, pogreznjen v obup in nemoč / spolna nemoč nesposobnost za spolne odnose ♪
  9.      nèmogòč  tudi nèmogóč -óča -e prid. (ȅ-ȍ ȅ-ọ́; ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́) 1. ki ni mogoč: tu je dvom nemogoč; v tistih krajih je življenje skoraj nemogoče / doseči hoče nemogoče cilje; ponovna izdaja knjige je nemogoča; vrnitev je zdaj nemogoča 2. ekspr. ki zaradi svojega vedenja, ravnanja vzbuja nenaklonjenost, odpor: biti nemogoč mož in oče; ta človek je nemogoč; imeti nemogočo ženo 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom slab, neprimeren: ima nemogoč plašč / to je nemogoč izraz; njegovi prevodi so nemogoči; vozil sem po nemogočih cestah / imeti nemogočo pokojnino zelo nizko ● ekspr. na vse mogoče in nemogoče načine se je trudil, da bi ga pridobil za svoj načrt zelo; ekspr. v tej obleki je nemogoča ta obleka ji ne pristoji nèmogóče 1. prislov od nemogoč: nemogoče se obleči, vesti / v povedni rabi temu človeku ni nič nemogoče 2. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža nemožnost a) uresničitve: v takih razmerah je bilo nemogoče delati; nemogoče mi je priti b) da se s predmetom kaj godi, zgodi: nalogo je nemogoče bolje napisati; nemogoče je to stvar dobro urediti 3. v medmetni rabi izraža a) odločno zanikanje: boš prišel jutri? Nemogoče b) presenečenje, začudenje: za knjigo je dobil prvo nagrado. Nemogoče; sam.: nemogoče se mu je zdaj zdelo mogoče; to je nekaj nemogočega ♪
  10.      nèmogóčnost  -i ž (ȅ-ọ́) knjiž. 1. kar se ne more uresničiti; nemožnost: ti cilji so nemogočnost; pravljična nemogočnost 2. neprimernost, neumestnost: nemogočnost izraza ● ekspr. naprtili so mu vse mogočnosti in nemogočnosti zelo številne in mnogovrstne stvari; publ. zaplesti kaj do nemogočnosti zelo ♪
  11.      némost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje nemega: dati otroka zaradi nemosti v posebno šolo; gluhost in nemost / knjiž., ekspr. umetniška nemost nekaterih dob neustvarjalnost ♪
  12.      némški  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Nemce ali Nemčijo: nemški jezik; nemška književnost / nemški film; nemško-slovenski slovar / nemška klasična filozofija; nemška trgovska mornarica; nemško taborišče / nemški ovčar srednje velik službeni pes z daljšo trdo dlako črne ali sive barve ♦ bot. nemški rožmarin okrasna rastlina z rumenimi koški na dolgih pecljih, Santolina chamaecyparissus; nemška detelja lucerna; lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako; rel. nemški viteški red // med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Nemčije: partizani so uničili nemški bunker / nemška okupacija slovenskega ozemlja némško prisl.: govoriti (po) nemško; nemško beroče občinstvo ♪
  13.      nènadélan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) alp. nezavarovan, nezaznamovan in zato težje prehoden: nenadelana pot čez steno ♪
  14.      nènároden  -dna -o prid. (ȅ-á) ki ni naroden: zagovarjal je nenarodne koristi; nenarodno stališče, vedenje / nenarodna država ♪
  15.      nènaváden  -dna -o prid. (ȅ-ȃ) 1. ki ni navaden: nenavaden dogodek, pojav, prizor; pripovedoval jim je o nenavadnih stvareh; otroku so dali nenavadno ime / prišel je ob nenavadnem času / znašel se je v čudnem, nenavadnem položaju // nav. ekspr. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega: imela je zelo nenavadno obleko; nenavadno stanovanje / veliko, nenavadno dejanje / poseben, nenavaden človek 2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: znan je po svoji nenavadni dobroti; ima nenavadno moč; to je povedal z nenavadno resnostjo / njegove besede so naredile nanjo nenavaden vtis; globoko, nenavadno doživetje nènavádno prisl.: nenavadno se vesti; nenavadno lep, sposoben, velik; sam.: to ni nič nenavadnega ♪
  16.      nenéhen  -hna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je, obstaja brez prenehanja: nenehen boj za pravico; živela je v nenehnem strahu; delajo v nenehnem trušču; nenehna bolečina; biti v nenehni napetosti, pripravljenosti 2. ekspr. pogost, pogosten: nenehni napadi kašlja; nezadovoljstvo delavcev je povzročalo nenehne stavke nenéhno prisl.: nenehno se jezi nad njim; kupna moč nenehno narašča; nenehno preteča nevarnost ♪
  17.      nèobstojèč  -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) knjiž. ki ni, ne obstaja: ukvarjati se z neobstoječimi problemi; opevati neobstoječe stvari ♪
  18.      nèocenljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da oceniti: denarna vrednost predmeta je neocenljiva / neocenljivi pojavi 2. ekspr. zelo velik, izreden: stvar neocenljivega pomena; neocenljiva vrednost / neocenljiva izguba, škoda ♪
  19.      nèodgonetljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. nerazrešljiv, nedoumljiv: smisel njegovih besed je bil neodgonetljiv; neodgonetljive stvari // skrivnosten, nenavaden: srečala sta se v neodgonetljivih okoliščinah; neodgonetljive sile ♪
  20.      nèodkrít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni odkrit: neodkrite dežele / krivec je ostal neodkrit; pomen njegove zbirke je še neodkrit; neodkrita prevara / je zelo neodkrit človek / neodkrite besede nèodkríto prisl.: neodkrito govoriti, ravnati ♪
  21.      nèodlóčenost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost neodločenega: zaradi njegove neodločenosti stvar ni mogla steči / neodločenost tekme ♪
  22.      nèodpóren  -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) 1. ki ni odporen: neodpornemu človeku je bolezen še bolj nevarna / neodporen material; ta sorta žita je proti mrazu zelo neodporna 2. med. katerega organizem slabo ali sploh ne prenaša določene snovi: bolnik je neodporen proti zdravilom, za zdravila ♪
  23.      nèodvísen  -sna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) 1. ki ni odvisen: sin je že v službi in neodvisen od staršev / volilni organi so od drugih državnih organov neodvisni jim niso podrejeni // svoboden, samostojen: razmere so se spremenile, ko je dežela postala neodvisna / bil je neodvisna ustvarjalna osebnost 2. ki ne pripada nobeni skupini, stranki: neodvisen časopis, list ◊ mat. neodvisna spremenljivka količina, od katere je odvisna vrednost druge količine; polit. neodvisna levica nèodvísno prisl.: delovati neodvisno od človekove volje ♪
  24.      nèogíbnost  -i ž (ȅ-ȋ) raba narašča neizogibnost, neizbežnost: zavedali so se neogibnosti vojne / poučiti delavce o neogibnosti delovne discipline / knjiž. umetnikovo ustvarjanje nastaja iz notranje neogibnosti nujnosti, potrebe ♪
  25.      néonka  -e ž (ẹ̑) zool. majhna južnoameriška riba z zeleno svetlikajočo se progo na boku, Hyphessobrycon innesi: gojiti neonke v akvariju ♪

   3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA