Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Var (301-325)


  1.      obvaroválen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. zaščiten, preventiven: obvarovalni ukrepi proti nalezljivi bolezni; obvarovalno sredstvo / obvarovalno cepljenje ♪
  2.      obvarováti  -újem in obvárovati -ujem dov. (á ȗ; á) 1. narediti, da kdo ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega: obvarovati koga nesreče; obvaroval ga je pred kaznijo; obvarovati se prehlada 2. v zvezi bog obváruj bogvaruj a) v prislovni rabi: bog obvaruj, da bi kaj takega storil b) v medmetni rabi: nič slabega ne vem o njej, bog obvaruj obvarován in obvárovan -a -o: tako je bil obvarovan pred nesrečo ♪
  3.      odgovarjálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor odgovori, odgovarja: dati zboru vlogo odgovarjalca / večina odgovarjalcev je s kvaliteto zadovoljna vprašancev ♪
  4.      odgovárjanje  -a s (ȃ) glagolnik od odgovarjati: poslušati glasno odgovarjanje otrok / avtorjevo odgovarjanje kritikom ♪
  5.      odgovárjati  -am nedov. (ȃ) 1. z besedami izražati komu kaj v zvezi s tem, kar vpraša, vprašuje, poizveduje: vprašanje ste slišali, kdo bo odgovarjal; odgovarjati boječe, kratko, potrpežljivo, vljudno; odgovarjati pismeno, po telefonu; odgovarjati slovensko, v slovenščini; odgovarjati z da ali ne / šel ga je poslušat, kako bo odgovarjal pri izpitu koliko bo znal povedati; odgovarjati pravilno / odgovarjati s kimanjem, zmigovanjem ramen / odgovarjati na vprašanje // pojasnjevati, razlagati: v knjigi avtor odgovarja na vprašanje o vzrokih potresov // sporočati odločitve, stališča o predloženi stvari: prošnje je pošiljal na različna mesta, vendar mu navadno niso odgovarjali; odgovarjati na predloge, predpise 2. govoriti komu kaj na nagovor, pozdrav: zaradi dela ni mogel odgovarjati vsem, ki so ga ogovarjali; odgovarjati na pozdrave odzdravljati; odgovarjati na zdravice // pisati komu pisma, razglednice po prejemu njegovih pisem, razglednic: na pisma jim je nehal odgovarjati; odgovarjal je čedalje bolj poredko // govoriti, peti del besedila, ko kdo pove, odpoje svoj del: zbor odgovarja solistu; duhovnik moli naprej, verniki mu odgovarjajo // oglašati se kot na pobudo koga: sosedovi kosci so odgovarjali z vriski / klicali so njegovo ime, a odgovarjal jim je samo odmev; ekspr. velikemu zvonu pri farni cerkvi so odgovarjali manjši po podružnicah / ekspr. njegovim dovtipom je odgovarjal smeh sledil 3. delati kaj, s čimer se potrdi sprejem obvestila, signala: zasuti rudarji po dveh dneh niso več odgovarjali; odgovarjati klicem; odgovarjati s signalom // reagirati, odzivati se: organizem odgovarja na spremembe v okolju; organske snovi odgovarjajo na svetlobo 4. zavračati očitke, negativno kritiko: odgovarjati kritikom; na napade ob izidu knjige je odgovarjal s številnimi članki; prepričljivo odgovarjati // delati določena dejanja zaradi enakih dejanj, ukrepov, ki jih je prej storil kdo drug: začeli so metati kamenje, on pa jim ni odgovarjal; na sovražnikovo streljanje niso odgovarjali / policija je odgovarjala s solzivcem 5. neprimerno ugovarjati komu pri njegovih odločitvah, ukazih: odvaditi se odgovarjati; otrok grdo odgovarja očetu / nižje pog. nazaj odgovarjati 6. biti odgovoren: starši odgovarjajo za mladoletne otroke; za svoje početje sam odgovarja / ugotoviti, kdo odgovarja za nesrečo jo je povzročil, je kriv zanjo / odbori odgovarjajo svojim volivcem // publ. biti pooblaščen, pristojen: on odgovarja za finance, za določeno področje 7. dajati opravičilo pred pristojnim organom, osebo: moral bo odgovarjati, ker se je upiral organom oblasti / za to početje boste odgovarjali pred sodiščem 8. jamčiti: zavarovalnica do določene višine odgovarja za škodo / zanj odgovarjam v vsakem pogledu / vi osebno odgovarjate, da ne bo žrtev 9. pog., s širokim pomenskim obsegom biti v skladu s čim, ustrezati: zahtevano znanje odgovarja visoki izobrazbi / to ne odgovarja modernim nazorom, zgodovinski resnici / cena nam ne odgovarja je previsoka; njena frizura ni odgovarjala obleki ni bila primerna za to obleko; to blago mi ne odgovarja mi ni všeč; zame ni primerno 10. zastar. odvračati, odsvetovati: ker se je že odločil, ga ni več odgovarjal; odgovarjati koga od ženitve ● ekspr. odgovarjal je njenim pogledom tudi on jo je pogledoval, gledal; ekspr. ni odgovarjal na njena čustva ni je ljubil, čeprav ga je ljubila; večina obtoženih je že odgovarjala pred sodiščem večini obtoženih je sodišče že izreklo sodbo; odgovarja naj pred našim zakonom sodi naj se mu po naših zakonih odgovarjajóč -a -e: odgovarjajoč na pismo; lestev odgovarjajoče dolžine; dobiti odgovarjajočo odškodnino ♪
  6.      odvárek  -rka m (ȃ) redko oparek, poparek: odvarek bezgovih korenin ♪
  7.      ognjeváren  -rna -o prid. (á ā) nestrok. v ognju obstojen, ognjevzdržen: ognjevarna glina, opeka / ognjevarna blagajna ♪
  8.      ogovárjanje  -a s (ȃ) glagolnik od ogovarjati: ogovarjanje mimoidočih / ogovarjanje z imenom ♪
  9.      ogovárjati  -am nedov. (ȃ) 1. z besedo, stavkom začenjati pogovor: ogovarjati mimoidoče; vedno jih je prijazno ogovarjal; tujci so nas ogovarjali v najrazličnejših jezikih // v nagovoru, ogovoru uporabljati naslov: ogovarjali so ga (s) tovariš predsednik / ogovarjati koga z imenom 2. nar. opravljati, obrekovati: ogovarjati sosede; tvoja navada je, da vsakega ogovarjaš / neprijetno je, ko že vsak ogovarja tvoj slabo obdelani vinograd ♪
  10.      okvára  -e ž (ȃ) 1. kar nastane pri napravi, stroju, aparatu in onemogoča normalno delovanje: na daljnovodih so nastale okvare; popraviti okvaro; huda, majhna okvara; okvare v motorju / okvare na mostu ∙ žarg. vozilo je v okvari ima okvaro, je pokvarjeno 2. med. stanje, ki ni v skladu z normalnim delovanjem organizma, nastalo zaradi poškodbe, bolezni: nesreča je povzročila okvaro možganov; njegove bolezenske okvare so posledice padca; okvara sluha; okvara zaradi uživanja mamil / roditi se s telesno okvaro napako ♪
  11.      okváriti  -im dov. (á ȃ) 1. med. povzročiti okvaro: nalezljive bolezni lahko okvarijo srčno mišico; krvavitev v možganih mu je okvarila možgansko tkivo / hrup okvari sluh 2. redko poškodovati: rja je okvarila kovino okvárjen -a -o: okvarjene oči ♪
  12.      okvárjenec  -nca m (ȃ) med. kdor ima okvaro: telesni okvarjenec ♪
  13.      óstvar  -ja m (ọ̑) 1. rib. kdor lovi z ostmi: veslači in ostvarji 2. nav. mn., zool. morski členonožci s šestimi pari nog in z zadkom, podaljšanim v ost, Xiphosura: ostvarji in kačice ♪
  14.      ostvarítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ostvariti: ostvaritev načrtov, nalog / ostvaritev idealov; v tem je videl ostvaritev svojih želj / prišlo je do ostvaritve pravičnega reda / pomembna umetniška ostvaritev stvaritev, dosežek; ostvaritev društva ustanovitev ♪
  15.      ostváriti  -im dov. (á ā) 1. knjiž. uresničiti, izvesti, izpolniti: ostvariti ideje, načela, načrt; predlog se je nazadnje ostvaril / ostvariti sanje, želje 2. publ. imeti, doseči: podjetje je v tem letu ostvarilo precejšen dohodek; ostvariti možnosti za hitrejši razvoj / ostvariti narodno kulturo ostvárjen -a -o: ostvarjeni dohodki; ostvarjena zamisel; s tem je bilo samoupravljanje ostvarjeno ♪
  16.      ostvárjanje  -a s (á) glagolnik od ostvarjati: ostvarjanje ciljev, idej, načrtov / truditi se za ostvarjanje naprednih prizadevanj / ostvarjanje dohodka ♪
  17.      ostvárjati  -am nedov. (á) 1. knjiž. uresničevati, izvajati, izpolnjevati: ostvarjati ideje, načrte, zamisli / ostvarjati želje 2. publ. imeti, dosegati: ostvarjati dohodek; ostvarjati možnosti za kaj / ostvarjati svojo književnost ♪
  18.      ostvarljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. uresničljiv, izvedljiv, izpolnljiv: ostvarljivi načrti; letni plan ni ostvarljiv; ostvarljive ideje / njegove želje niso ostvarljive / možnosti za to so težko ostvarljive dosegljive ♪
  19.      ostvarljívost  -i ž (í) knjiž. uresničljivost, izvedljivost, izpolnljivost: ostvarljivost načrta; še sam ni verjel v ostvarljivost svoje zamisli ♪
  20.      otovárjati  -am nedov. (á) spravljati tovor, blago zlasti na tovorno žival: otovarjati mule s težkimi vrečami ♪
  21.      otróškovárstven  -a -o prid. (ọ́-ȃ) nanašajoč se na varstvo otrok: otroškovarstvena vprašanja ♪
  22.      otvárjati  -am nedov. (á) raba peša 1. delati, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih; odpirati: otvarjati sestanek, skupščino / otvarjati razstavo 2. izročati, dajati v javno, splošno uporabo, navadno slovesno, po predpisih: otvarjati novo cesto; slavnostno otvarjajo obnovljeno kegljišče ● zastar. otvarjati vrata na stežaj odpirati ♪
  23.      ovárij  -a m (á) nav. mn., biol. spolna žleza, ki proizvaja jajčeca; jajčnik: nerazviti ovariji ♪
  24.      pivárna  -e ž (ȃ) zastar. pivovarna: pivo iz nove pivarne // pivnica: pivarna je bila polna pivcev ♪
  25.      pivovár  -ja m (á) 1. delavec v proizvodnji piva: pomanjkanje pivovarjev 2. nekdaj kdor se ukvarja z izdelovanjem, prodajo piva: pivovarji in žganjarji ♪

   176 201 226 251 276 301 326 351 376 401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA