Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Var (2.901-2.925)
- misíja -e ž (ȋ) 1. skupina ljudi, izbranih in pooblaščenih za zastopanje določenih interesov širše skupnosti, navadno v meddržavnih odnosih, odposlanstvo: misija je nalogo uspešno opravila; sprejeti, voditi misijo / šef diplomatske, gospodarske, vojaške misije; misija Rdečega križa ♦ jur. misija dobre volje delegacija, ki jo pošlje kaka država v drugo, da izboljša medsebojne odnose 2. kar je komu zaupano, da naredi, opravi v korist določene širše skupnosti, navadno v meddržavnih odnosih; poslanstvo, naloga: imeti, izpolniti misijo; njegova misija je strogo zaupna / misija je trajala en teden; letalo so poslali na nevarno misijo / knjiž. kulturna, zgodovinska misija malih narodov; ekspr. doumela je svojo misijo v domači hiši ♪
- misticízem -zma m (ȋ) 1. v različnih religijah mistika, izrazito usmerjena v čustvenost, nedejavnost, pasivnost: rešitve je iskal v misticizmu; nagnjenje k misticizmu 2. nav. slabš. doživljanje, predstavljanje sveta, stvari kot nekaj skrivnostnega, nedoumljivega: to zavaja v misticizem; praznoverje in misticizem / ne uganjaj misticizma ♪
- mistificírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. delati kaj mistično: mistificirati pomen junakov / hotel je mistificirati svoje ravnanje 2. varati, zavajati koga, zlasti z na videz resničnimi trditvami, sporočili: mistificirati javnost s ponarejenimi novicami mistificíran -a -o: hotel je mistificirati, pa je bil sam mistificiran; mistificirane strasti ♪
- mistifikátor -ja m (ȃ) knjiž. kdor vara, zavaja koga, zlasti z na videz resničnimi trditvami, sporočili: opraviti imajo s prebrisanim mistifikatorjem; mistifikatorji v poročevalski službi ♪
- místik -a m (í) 1. v različnih religijah kdor je dosegel duhovno življenje, ki se izraža v globljem, neposrednejšem stiku z božanstvom: bil je velik mistik; srednjeveški mistiki; brati dela mistikov 2. nav. ekspr. kdor doživlja, si predstavlja svet, stvari kot nekaj skrivnostnega, nedoumljivega: bil je mistik in fantast / v njem je precej mistika ♪
- mít -a m (ȋ) 1. izročilo, pripoved o nastanku sveta, (nenavadnih) naravnih pojavih, bogovih in drugih bajeslovnih bitjih: miti odražajo starodavne doživljaje naroda; pisatelj je rad črpal snov iz mnogih mitov; antični, slovanski miti 2. knjiž. zelo pozitivna, a nerealna predstava o določenih dogodkih, pojavih, ljudeh: ohranjati, podirati, ustvarjati mite o čem; okrog njega se je spletel cel mit / germanski mit o čistosti rase ♪
- mitraljéški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mitraljez: napadajoče je varoval močen mitralješki ogenj ♦ voj. mitralješko gnezdo utrjen in maskiran položaj za mitraljez in vojake ♪
- mizár -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem lesenih izdelkov, zlasti pohištva: mizar skoblja, žaga deske za vrata; izučiti se za mizarja / naročiti pohištvo pri mizarju / pohištveni, stavbni mizar ♪
- mizáriti -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se z izdelovanjem lesenih izdelkov, zlasti pohištva: ima kmetijo in po malem mizari / rad je mizaril v očetovi delavnici ♪
- mladína -e ž (í) 1. mladi ljudje, zlasti med štirinajstim in petindvajsetim letom: ob večerih se v lokalu zbira mladina; učiti, voditi, vzgajati mladino; avtor je pri mladini zelo priljubljen; delavska, intelektualna, mestna, vaška mladina; vzgojno zanemarjena mladina; poklicno usmerjanje mladine; filmi, revije za mladino / šola za gluho, slepo mladino; moška, ženska mladina; film za šoloobvezno mladino; šolska mladina / kot opozorilo mladini do šestnajstega leta vstop prepovedan / Zveza socialistične mladine [ZSM] družbenopolitična organizacija za mladino // ekspr. mlajši ljudje sploh: starejši so modrovali, mladina pa se je zabavala po svoje; možje so se jezili na nepremišljeno mladino 2. pog. člani Zveze socialistične mladine: zborovanje tovarniške mladine / žarg. akcijo je organizirala mladina Zveza socialistične mladine ● iron. zlata mladina razvajeni mladi
ljudje, zlasti iz bogatejših družin ♪
- mláka -e ž (á) 1. plitvejša kotanja s stoječo vodo: otrok je padel v mlako; žabe v mlaki / vaška mlaka / mlaka se je napolnila, posušila / napajati na mlaki / blatna mlaka voda v mlaki / ekspr. ladja se je ustavila sredi mlake med Koprom in Benetkami sredi plitvega, kalnega morja ∙ ekspr. otroci se kopljejo v vsaki mlaki kjerkoli je kaj vode // redko manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo; luža: mlake na cesti, kolovozu 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom po ravni površini razlita tekočina: ponesrečenec je ležal v mlaki krvi 3. ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: Ali sram ga je čiste lepote, ki .. je ostala neoskrunjena sredi pohujšanja v semanji krčmi, neoškropljena od mlak in luž, od kvant in kletev (I. Cankar) / z oslabljenim pomenom utonil je v mlaki greha ♪
- mlakúža -e ž (ú) 1. plitvejša kotanja s stoječo kalno vodo: pasti, zabresti v mlakužo / ekspr. to jezero je prava mlakuža je kalno; je majhno // ekspr. manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo; luža: mlakuže na cesti 2. voda v mlakuži, iz mlakuže: zajeti mlakužo // slabš. umazana, nečista voda sploh: te mlakuže ne bom pil 3. ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: valja se v mlakuži, a si tega ne prizna ♪
- mlekáriti -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se s pridobivanjem in (pre)prodajo mleka: mlekariti po starem ♪
- mlekárstvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem in predelovanjem mleka: mlekarstvo in maslarstvo v planinah ♪
- mlín -a m (ȋ) 1. naprava za mletje žita: pognati, ustaviti mlin; popraviti mlin; nasuti žito v mlin / ob vodi enakomerno klopota mlin; mlin melje, stoji; potok žene nekaj mlinov in žag; jezik ji teče kot mlin / parni, ročni, vodni mlin; valjčni mlin; mlin na veter; mlin na kamne pri katerem drobijo zrnje mlinski kamni / zmes je pripravljena za mlin / ob potočku so otroci postavljali mline mlinčke; pren., ekspr. življenje ga je potegnilo v svoj mlin; mlin časa ga je zmlel; priti v mlin opravljivosti // stavba ali prostor s tako napravo: ob potoku stoji mlin; iti v mlin; zapuščen mlin / plavajoči mlini na Muri / dati nekaj pšenice v mlin; nesti, peljati v mlin 2. naprava za mletje kake druge snovi: žerjav prenaša rudo v mlin; mlin za cement, papir, premog, sadje / grozdni, kavni, sadni mlin ● slabš. neprestano vrti svoj mlin govori; ekspr. goniti, speljavati vodo na svoj mlin govoriti,
delati v svojo korist; ekspr. boš že še prinesel v moj mlin še boš potreboval mojo pomoč; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja; preg. samo v mlinu se dvakrat pove ne bom še enkrat povedal, pa bi bil poslušal ◊ etn. babji mlin naprava, v kateri se za pusta starejše ženske šeme spremenijo v mlada dekleta; panjske končnice z babjim mlinom; igr. mlin položaj treh kamenčkov istega igralca v eni vrsti na igralni deski z mrežastimi liki; igra, v kateri se sestavljajo iz kamenčkov taki položaji; strojn. kroglični mlin; palični mlin; mlin kladivar stroj, ki drobi grude z vrtečimi se kladivi; zool. mlin del ptičjega želodca z močno mišičnato steno ♪
- mlináriti -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se z mletjem, predelavo žita: tu je mlinaril že nekaj let ♪
- mlínarstvo -a s (ȋ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z mletjem, predelavo žita: razvoj mlinarstva pri nas ♪
- mnemotéhnika -e ž (ẹ́) tehnika pomnjenja, zapomnitve: uriti se v mnemotehniki // veda o tej: ukvarjati se z mnemotehniko ♪
- mnênje -a s (é) 1. prikaz lastnosti, stanja česa glede na lastno védenje, poznavanje: napisati in obrazložiti mnenje o novem materialu; upoštevati mnenje komisije; izvedensko, strokovno mnenje // s prilastkom dokument, pismena izjava o delu, družbenopolitični dejavnosti, obnašanju koga: predložiti mnenje organizacije, šole 2. kar je le glede na védenje, poznavanje koga resnično: mnenje, da je slika nastala v 16. stoletju, je bilo ovrženo; to je moje mnenje, morda pa je bilo drugače; publ. bili so mnenja, da to ni bila samo nesreča menili so / po našem mnenju je stvar potekala takole 3. kar izraža pozitiven ali negativen odnos do koga, česa: po tem dogodku je o njem spremenil mnenje; imeti dobro, slabo mnenje o čem // kar izraža odnos do česa sploh: mnenja si nasprotujejo, ekspr. se krešejo; vsiljevati komu svoje mnenje; v vsaki stvari ga
vpraša za mnenje; glede vzgoje sta različnega mnenja; upoštevati mnenje drugega / ekspr. na koncu se je izkristaliziralo mnenje o potrebnosti takih ukrepov; izrazili so mnenje, da je treba takoj začeti graditi stanovanja ● publ. pridružiti se mnenju večine soglašati z večino; javno mnenje družbeno pogojeno mnenje večine prebivalstva ali reprezentančne skupine o določeni stvari; publ. odbornikovo ločeno mnenje se je vpisalo v zapisnik drugačno, razlikujoče se od večinskega mnenja; mnenja o tem so deljena so različna, se ne skladajo ♪
- mnóg -a -o prid. (ọ̑) mn. ki izraža veliko število oseb, stvari od kake celote: novico so prinesli mnogi časopisi; mnogi ljudje so preveč zaposleni; podoben mu je po mnogih lastnostih; mnogih stvari nismo sami krivi; mnoga mesta v knjigi so nerazumljiva; ed., star.: mnogemu mladeniču je srce na skrivnem gorelo zanjo; izkazal se je v mnogi bitki // ki izraža veliko število oseb, stvari sploh: knjiga z mnogimi dialogi; pri delu so se pojavile mnoge slabosti; to se je zgodilo pred mnogimi leti / kot voščilo za rojstni dan še na mnoga leta; sam.: mnogi mislijo drugače; mnogega je spravil v zadrego; z mnogimi se je pogovarjal; mnoga je prezgodaj umrla ♪
- mnógo prisl. (ọ̑) 1. izraža veliko količino ali mero: popil je mnogo čaja; zbralo se je mnogo ljudi; mnogo jih bo zamudilo; mnogo je takih, ki ne znajo plavati / kot voščilo želim ti mnogo sreče / mnogo bere, se giblje, govori, spi / pred mnogo leti // v nikalnih stavkih izraža majhno mero: stvari ni mnogo spremenil; ni se mnogo menil za to 2. navadno s primernikom izraža visoko stopnjo: ni mnogo boljši kot ti; mnogo mlajši je od mene; za to sem plačal mnogo več / mnogo premlad je za to delo ♪
- mnogojezíčen -čna -o prid. (ȋ) 1. napisan v mnogo jezikih: mnogojezični opozorilni napisi / mnogojezični slovar 2. ki zna in redno uporablja mnogo jezikov: medsebojno občevanje mnogojezične inteligence / mnogojezična družba / mnogojezična dežela ♪
- mnogostránski -a -o prid. (á) 1. publ. mnogovrsten, raznovrsten: mnogostransko kmečko delo; opisal je mnogostransko delovanje zaslužnega jubilanta / mnogostranska državna intervencija v gospodarstvu 2. ki se ukvarja z mnogo stvarmi: mnogostranski človek 3. redko večstranski: mnogostranska pogodba mnogostránsko prisl.: mnogostransko osvetliti kaj ♪
- mnogoštevílnost -i ž (ȋ) knjiž. številnost: mnogoštevilnost naroda / spraviti mnogoštevilnost opazovanih stvari v enoten sistem množico ♪
- mnóštvo -a s (ọ̑) knjiž. razmeroma veliko število: mnoštvo ljudi; ukvarjal se je z mnoštvom problemov; slišal sem mnoštvo novih besed / mnoštvo hrane velika količina / to se je pojavilo v velikem mnoštvu v veliki množini // množica, ljudstvo: mnoštvo stoji nasproti veliki osebnosti ♪
2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001