Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Var (2.776-2.800)


  1.      márker 1 -ja m (ā) šport. varnostna smuška vez tovarne Marker: kupiti marker ♪
  2.      markêr  -ja m (ȇ) 1. nekdaj kdor pri biljardu zapisuje točke, navadno natakar: marker mu je pomagal sleči plašč 2. šport. človek, zavarovan s posebno obleko, na katerem se službeni psi učijo napadati in braniti: biti marker ◊ agr. naprava ali del naprave za delanje jarkov in jamic zlasti za setev ali sajenje ♪
  3.      markírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati barvna znamenja na poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove; označevati, zaznamovati: markirati planinsko pot, transverzalo // postavljati, delati znamenja za označevanje poti, smeri sploh: markirati mejo / z odlomljenimi vejami markirati neznano pot; pren. ta dela markirajo njegov umetniški razvoj 2. opremljati z znamenji za razpoznavo: markirati zavarovano govedo; z aluminijevimi lističi markirati ribe za raziskovanje 3. knjiž. ponazarjati, predstavljati, posnemati: sedel je na klopi in markiral občinstvo / gibe le markira jih le nakazuje; pog. drugi delajo, on pa samo markira dela le navidezno ◊ gled. markirati naučeno vlogo nedoživeto ponavljati; markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; voj. markirati sovražnika posnemati sovražnikovo delovanje na vojaških vajah markíran -a -o: markirana riba; markirana steza; pot je dobro markirana; markirano delo ♦ kem. markirane spojine spojine, ki vsebujejo izotope, za zasledovanje molekul določene snovi pri raznih procesih ♪
  4.      marksízem-leninízem  marksízma-leninízma m (ȋ-ȋ) nauk Marxa in Engelsa, kot ga je razvil in konkretiziral Lenin v obdobju imperializma: razvijati marksizem-leninizem; ustvarjalna uporaba marksizma-leninizma ♪
  5.      màrsikàj  màrsičésa zaim. (ȁ-ȁ ȁ-ẹ̄) izraža precejšnjo količino, število nedoločenih, poljubnih stvari, pojavov: zdaj se je marsikaj spremenilo; v tujini se je marsičesa naučil; postregli so mu z marsičim / s samostalniško rabljenim pridevnikom zna še marsikaj drugega ♪
  6.      màrsikatéri  -a -o zaim. (ȁ-ẹ̄) izraža precejšnje število oseb ali stvari iz določene vrste: prečula je marsikatero noč; v marsikaterem pogledu ga prekaša; sam.: marsikateri bi se rad izmuznil; pog. v veseli družbi so marsikatero rekli povedali so več domislic, šal ♪
  7.      mása  -e ž (ȃ) 1. snov, surovina, navadno mehka, za izdelke: zmleto rudo segrevajo, da nastane gobasta masa; mleti maso za karton; gnetljiva, homogena, mehka masa / mesna, papirna, steklena masa / obliti z bitumensko maso z bitumenom; izravnalna masa / z oslabljenim pomenom razvažati vročo asfaltno maso vroči asfalt // v zvezi umetna, plastična, sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul: predmeti, tla iz umetne mase; predelava umetnih mas 2. knjiž., s prilastkom velika strnjena količina kake snovi ali kakih stvari: mišična, vodna masa / na obzorju se vidi temna masa mestnih hiš gmota / publ., z oslabljenim pomenom kopičenje zvočnih mas zvokov / publ. bataljon se premika v sklenjeni masi sklenjeno 3. slabš. velika, strnjena skupina ljudi; množica: demonstrirajoča masa; tuleča in ploskajoča masa 4. nav. mn., publ. ljudje, ki predstavljajo največji del družbe, zlasti nižji sloji; množica: dvignile so se zatirane mase; delavske, ljudske mase; ideja je zajela najširše mase; gibanje, razširjeno med masami / dvigniti se nad maso; psihologija mase 5. publ., s prilastkom količina: v raztopini se odvečna masa topljenca izloči; del določene mase zlata / povečati maso osebnih dohodkov vsoto, znesek za osebne dohodke // z rodilnikom velika količina, množina: delo je bilo obremenjeno z maso nepredelanega gradiva; velikanska masa danosti, težav, nasprotij 6. fiz. količina, ki pove, kako se telo upira pri pospeševanju: meriti maso; lunina masa; masa atoma ◊ biol. dedna masa skupek vseh genov organizma; genotip; fiz. mirovna masa masa telesa v mirovanju; gastr. masa mešanica živil, iz katere se pripravljajo razne jedi; gozd. lesna masa količina stoječega ali posekanega lesa; sečna masa količina lesa, določena za sečnjo; jur. likvidacijska ali stečajna masa premoženje dolžnika, ki je v likvidaciji; kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; molekulska masa število, ki pove, kolikokrat je masa kake molekule večja od mase vodikovega atoma; meteor. zračna masa zrak nad večjim področjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti ♪
  8.      masêr  -ja m (ȇ) kdor se poklicno ukvarja z masažo: zaposlen je kot maser; vešče roke maserja / iti k maserju ♪
  9.      masêrka  -e ž (ȇ) ženska, ki se poklicno ukvarja z masažo: izučiti se za maserko ♪
  10.      masíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. ki glede razsežnosti, zlasti debeline, širine presega običajno mero: masiven steber, zid; masivna ograja, piramida / masivno gorovje / masivna postava 2. knjiž. ki ni votel, je iz celega: stvar je bila na videz masivna, v resnici pa votla / masiven kamen ◊ arhit. masivna opeka opeka, ki nima votlin, votlinic; polna opeka; elektr. masivni vodnik vodnik iz samo ene žice ali palice; les. masivni les les, ki ni poprej razčlenjen in potem umetno sestavljen masívno prisl.: masivno izdelano pohištvo ♪
  11.      máska  -e ž (ȃ) 1. predmet za zakritje obraza, glave, ki navadno nekaj predstavlja: natakniti (si), nositi, sneti (si) masko; režeča se maska; lice je negibno kot maska / obredne maske afriških plemen; pustne maske; ples v maskah ples, pri katerem nosijo plesalci maske / redko za maškarado se je oblekel v masko huzarja v obleko, ki predstavlja huzarja // kdor ima obraz zakrit s takim predmetom ali po celotni opravi nekaj predstavlja: najlepše maske bodo nagrajene; v dvorani se je nabralo veliko mask 2. knjiž. kar prikriva, zakriva pravi videz, podobo česa; krinka: zunanji blišč je le maska za strahotno notranjo revščino / z oslabljenim pomenom nadevati si masko brezskrbnosti, poguma 3. s šminko in drugimi pripomočki vlogi primerno urejen igralčev obraz: imel je zelo dobro masko / delati igralcem maske 4. predmet, ki se da na obraz ali del obraza, zlasti za zaščito: nadeti si, sneti si masko / plinska maska ki varuje dihalne organe pred strupenimi plini in parami; podvodna ali potapljaška maska ki omogoča gledanje pod vodo / zaščitna maska 5. navadno v zvezi posmrtna maska mavčni odlitek pokojnikovega obraza: njena posmrtna maska je ohranjena / posneti, vzeti komu posmrtno masko 6. kozm. na obraz nanesena sredstva za nego kože na obrazu: izmiti masko; sestav maske / čistilna, hranilna, oljna maska / maska za obraz ● ekspr. strgati komu masko z obraza pokazati njegovo pravo, resnično bistvo ◊ avt. maska prednji del karoserije, navadno mreža pred hladilnikom; fot. maska okvir, ki pri kopiranju ali povečevanju omogoča spreminjanje izreza slike; gled. maska kovinska ploščica z izrezanim krogom za uravnavanje velikosti svetlobnega polja v reflektorju; med. kisikova maska za vdihavanje kisika; zaščitna maska priprava iz tkanine, ki si jo da zdravstvena oseba čez nos in usta; maska za narkozo priprava, ki se povezne bolniku na obraz in nanjo kaplja narkotik; metal. maska forma z zelo tanko steno za natančne ulitke; šport. sabljaška maska za zaščito obraza pri sabljanju; um. maska konzola v obliki fantazijsko preoblikovane živalske ali človeške glave, zlasti v grški arhitekturi; vet. maska s temnejšo dlako porasel del pasje glave okoli oči in gobca; voj. maska kar dela kaj podobno okolici in s tem neopazno ♪
  12.      maskêr  -ja m (ȇ) kdor se poklicno ukvarja z maskiranjem zlasti gledaliških in filmskih igralcev: izkušen masker; masker igralske družine / filmski masker ♪
  13.      maslárstvo  -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem masla: razvoj, tehnologija maslarstva ♪
  14.      mašílo  -a s (í) 1. stvar, s katero se maši: predivo je dobro mašilo; pri sodu, ki pušča, uporabljati mašila / kljub mašilu v ušesih je dobro slišal 2. knjiž., ekspr. kar nezadovoljivo nadomešča kaj: ta prizor v drami je le mašilo / urednik je zaradi pomanjkanja gradiva napisal za mašilo več pesmic ◊ lit. metrično mašilo beseda, ki se uporabi brez vsebinske potrebe za metrično polnost verza ♪
  15.      mašínca  -e ž (ȋ) 1. nižje pog. aparat, strojček: mašinca se je pokvarila; z mašinco ga je ostrigel do golega / ekspr. to je mašinca, je rekel, kažoč na prijateljev avtomobil 2. žarg., voj. avtomatsko orožje, navadno puškomitraljez: s puškami in mašincami smo obstreljevali kolono 3. pog., v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: mašinca, si ga polomil ♪
  16.      mašineríja  -e ž (ȋ) 1. pog. sestav strojev: tovarna ima obrabljeno, staro mašinerijo / odrska mašinerija; pren., ekspr. biti samo kolesce v mašineriji 2. ekspr. zapleten, navadno natančno, mehanično delujoč sistem, zlasti v družbenem življenju: mašinerija se je zganila; biti vključen v mašinerijo; birokratska, strankarska, vladna mašinerija; kolesje vojne mašinerije; mašinerija oblasti ♪
  17.      matemátika  -e ž (á) 1. veda o lastnostih količin in prostorov: razvoj matematike; inštitut za matematiko / naslednjo uro bo matematika; profesor matematike; ocena iz matematike / žarg., šol. nova matematika ob spremembi poučevanja tega predmeta v osnovni šoli leta 1971 matematika, obravnavana s stališča teorije množic 2. ekspr., s prilastkom kar pokaže ekonomičnost, smiselnost česa: volilna, zavarovalna, življenjska matematika ● ekspr. to je višja matematika izraža, da je kaj težko razložiti, razumeti ◊ mat. elementarna ali nižja matematika osnovni pojmi računstva in geometrije; gospodarska matematika ki proučuje gospodarske pojave; teoretična matematika ki raziskuje abstraktne matematične zakonitosti; višja matematika ki se obravnava na visokih šolah ♪
  18.      materiál  -a m (ȃ) 1. kar se uporablja za izdelavo česa; snov, tvarina: gorljiv, kvaliteten material; stvar iz lahkega materiala; laboratorij za preizkušanje materiala; raziskava materiala / umetni material / uporabljati umetne materiale vrste umetnega materiala // navadno v zvezi gradbeni material snov, surovina za gradnjo, graditev: cement je važen gradbeni material; vaščani so tudi sami prispevali gradbeni material za šolo // s širokim pomenskim obsegom snov, tvarina ne glede na uporabnost, namen: kamioni odvažajo material; bager je izkopal že veliko materiala 2. navadno s prilastkom predmeti, izdelki a) glede na nadaljnje uporabljanje pri izdelavi česa: zmanjkalo je materiala; material nabavljamo na različnih mestih; poraba materiala / inštalacijski, vodovodni material; material za električno napeljavo / odpadni material ♦ ekon. reprodukcijski material b) glede na uporabljanje pri kakem procesu, delu: osnovni, pomožni material / sanitetni, vojaški material / z oslabljenim pomenom: publ. človeški material ljudje; žarg. ta zbor ima dober pevski material pevce; police za notni material note 3. kar se rabi kot podatek, pripomoček pri proučevanju, obravnavanju česa; gradivo: urejati, zbirati material; sodba je bila izrečena na podlagi obsežnega dokaznega materiala; knjiga vsebuje bogat fotografski material; ilustrativni, statistični material; material za razpravo, sejo / publ. skupščinski materiali ♪
  19.      materiálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost materialnega: materialnost stvari / pri drugih je videl samo materialnost ♪
  20.      matêrija  -e ž (é) 1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa; snov, tvar: spreminjati materijo; mrtva, živa materija; gibanje materije; množina materije; zakon o stalnosti energije in materije ∙ ekspr. pri ljudeh, ki so ga obkrožali, je videl samo materijo da cenijo samo gmotne koristi in materialne dobrine 2. redko snov, material: lahko gorljiva materija; nekatere materije se, če so dolgo na soncu, v temi svetijo 3. knjiž., navadno s prilastkom (učna) snov, vsebina: ponavljati vso materijo; spraševati staro in novo materijo / slikarska materija je lepo zaživela / materija zakona ◊ filoz. materija od človeka neodvisno obstoječa objektivna stvarnost; fiz. osnovni delci materije ♪
  21.      materínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na matere: imeti materinski čut; poznala je svojo materinsko dolžnost; materinska ljubezen, nežnost, skrb; ta ženska je zelo materinska / materinski motivi / materinski dom dom, v katerem so matere pred porodom; materinski jezik materni jezik ◊ agr. materinska rastlina rastlina, ki je pri križanju oprašena; biol. materinska celica celica, iz katere nastaneta po neposredni delitvi dve hčerinski celici; ped. materinska šola v nekaterih deželah ustanova za varstvo in vzgojo predšolskih otrok; soc. materinsko pravo dejstvo, da se določa sorodstvo samo po materi materínsko prisl.: materinsko govoriti; po materinsko se zavzeti za koga; materinsko nežna; sam.: v tej ženski je nekaj materinskega ♪
  22.      máti  mátere ž, tož. máter, or. máterjo (á) 1. ženska v odnosu do svojega otroka: njegova mati še živi; nima očeta ne matere; spoštovati, ubogati mater; dobra, skrbna mati; draga, ljuba mati; očetova mati; spomini na mater; skrbi zanj kot mati požrtvovalno / po materi mu je v sorodu / ekspr. učiteljica je bila svojim učencem druga mati // ženska, ki ima otroka: mati doji; je mati treh otrok; postala je mati; mlada mati; dojenček v naročju matere / nezakonska mati ki ob rojstvu otroka ni poročena; mati vdova; posvetovalnica za matere // (živalska) samica, ki ima mladiča: ločiti tele od matere; zajčja mati / mati in oče nagrajenega psa imata odličen rodovnik 2. v zvezi stara mati mati očeta ali matere: dopoldne je otroka varovala stara mati; obiskati staro mater 3. zlasti v kmečkem okolju naslov za starejšo poročeno žensko, navadno gospodinjo: sosedova mati so mi dali jabolko; hišna mati; mati županja / kot nagovor no, mati, se še poznamo 4. ekspr., navadno s prilastkom ženska, ki zelo skrbi za koga, navadno starejša: dijaška, študentovska mati; partizanska mati 5. rel. naslov za predstojnico samostana ali reda s slovesnimi zaobljubami: mati prednica 6. knjiž., v povedni rabi kar omogoča, povzroča nastanek česa: ti si bila mati mojih pesmi / preteklost je mati sedanjosti 7. vznes., v prilastkovi rabi poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: mati domovina; darovi matere narave; mati zemlja 8. v medmetni rabi, v zvezi mati božja izraža začudenje, nejevoljo: mati božja, ali je to mogoče; mati božja, kaj pa govoriš ● mama, to so mi dali mati v kmečkem okolju stara mati; ekspr. hči je cela mati zelo ji je podobna; krušna mati mačeha; rednica, hraniteljica; ekspr. spremenil se je, da ga lastna mati ne bi spoznala zelo se je spremenil; star. pisana mati mačeha; pesn. mati Slava slovanski svet, Slovani; vznes. biti sin slovenske matere Slovenec; bil je tak, kot ga je mati rodila nag, gol; preg. previdnost je mati modrosti kdor se hoče izogniti nesreči, mora biti previden; preg. kakršna mati, taka hči ◊ rel. Mati božja Kristusova mati ♪
  23.      matriarhát  -a m (ȃ) soc. ureditev, v kateri so družinski poglavarji matere: doba matriarhata; prehod matriarhata v patriarhat ∙ iron. v tej družini je matriarhat odloča, ukazuje žena ♪
  24.      matríca  -e ž (ȋ) 1. poseben papir, na katerega se piše besedilo ali rišejo skice za razmnoževanje: tovarna izdeluje matrice za razmnoževalne stroje; pisati, tipkati matrice; ciklostilna matrica; shranitev matric // teh. prosojen papir z vrisano risbo, navadno načrta, za svetlobno kopiranje: matrico je že izdelal 2. priprava, v katero je vrezan negativ za serijsko izdelovanje česa: jeklena matrica; matrica za kolajne // tisk. kos kovine z vdolbeno tiskarsko črko: jeklene, medene matrice // tisk. karton, lepenka z vtisnjenim sestavkom za stereotipiranje: papirne matrice; lepenka za matrice / stereotipna matrica 3. strojn. spodnji del orodja za stiskanje, štancanje ali kovanje: matrica je izrabljena ◊ num. novčni pečat z negativno vrezano novčno podobo ♪
  25.      matríčen 2 -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na matrika 2: matrična metoda / matrični račun računanje, ki se ukvarja z matrikami ♪

   2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA