Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Val (9.951-9.975)


  1.      udomáčenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost udomačenega: popolna udomačenost divje živali / ekspr. udomačenost besede ♪
  2.      udomačevánje  -a s (ȃ) glagolnik od udomačevati: udomačevanje divjih živali / udomačevanje športa med ljudmi ♪
  3.      udomačeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da postane kaka divja žival domača: lisico smo udomačevali / človek je udomačeval divje živali / ekspr. udomačevati okrasne rastline 2. ekspr. delati, da se kdo prilagodi novemu okolju: bivanje med njimi ga je udomačevalo / pesnik je udomačeval tuje umetnostne novosti ● knjiž. blaga svetloba je udomačevala prostor ga delala domačega, prijetnega udomačeváti se ekspr. prilagajati se novemu okolju: seznanjal se je z ljudmi in se udomačeval; udomačevati se v novem kraju ♪
  4.      udomáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti, da postane kaka divja žival domača: lovec je udomačil srno; ta žival se težko udomači / človek je udomačil govedo / ekspr. udomačiti rastlino 2. ekspr. narediti, da se kdo prilagodi novemu okolju: sodelavca so hitro udomačili / udomačiti tujo besedo, navado udomáčiti se ekspr. prilagoditi se novemu okolju: spoznal je navade prebivalcev in se hitro udomačil; v mestu se je dobro udomačil ● ekspr. knjige so se udomačile med ljudmi zelo razširile; jih veliko berejo udomáčen -a -o: udomačeni in divji konji ♪
  5.      udomačljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da udomačiti: udomačljiva žival ♪
  6.      udómiti se  -im se dov. (ọ̄ ọ̑) dobiti, narediti si dom, bivališče: za vse življenje se je udomil na podeželju; udomila se je v podstrešni sobici ∙ ekspr. budizem se je tu udomil že pred stoletji se je razširil, uveljavil // sprejeti kako bivališče za svoj dom: čeprav že dalj časa živi v mestu, se tam ne more udomiti udómiti zastar. dati, oddati v zakon: hčer je udomil na kmetijo ♪
  7.      udréti se  udrèm se tudi udêrem se dov., stil. uderó se; udríte se tudi uderíte se; udŕl se (ẹ́ ȅ, é) 1. pod pritiskom, težo pomakniti se v navpični smeri navzdol: led se je udrl; mehek sneg se globoko udre / razmočena tla so se pod vsakim korakom udrla // zaradi lastne teže začeti se pomikati navzdol: v hribih se je udrl plaz // zaradi lastne teže prodreti v navpični smeri navzdol v kaj: udreti se v pesek; konj se je udrl v zamet do trebuha; brezoseb. udrlo se mu je do kolen 2. zaradi dotrajanosti, poškodovanosti spremeniti položaj v smeri navpično navzdol: del strehe se je udrl; zaradi preobremenjenosti se je strop udrl // zaradi dotrajanosti, poškodovanosti pasti navzdol: kjer se je plošča udrla, so velike luknje 3. pod pritiskom, težo spremeniti obliko v smeri navpično navzdol: na mestih, kjer je bilo pohištvo, se je preproga udrla // spremeniti obliko v smeri v notranjost: od stradanja so se živalim udrle lakotnice; bolniku so se oči, prsi globoko udrle 4. ekspr. začeti silovito teči: solze so se ji udrle, star. so ji udrle po licih; iz nosa se mu večkrat udre kri ● ekspr. tla so se mu udrla pod nogami, ko je to slišal počutil se je zelo ogroženega, nemočnega udréti pog., ekspr., v zvezi z jo hitro steči, oditi: udrl jo je za njimi; udreti jo proti domu, po stopnicah udŕt -a -o: udrt strop kraške jame; od udarca udrta čelada; ustrašila se je njegovih udrtih oči ♪
  8.      udríhanje  -a s (ȋ) glagolnik od udrihati: udrihanje s palico po živali / udrihanje čez koga ♪
  9.      udríhniti  -em dov. (í ȋ) 1. silovito udariti: udrihniti z bičem po živali 2. ekspr., v zvezi s čez, po negativno se izraziti o kom, čem: udrihniti čez koga; kadar ga ni, udrihnejo po njem ♪
  10.      uduševáti  -újem nedov. (á ȗ) star. dušiti: trava je uduševala korake / uduševati svoja čustva, hrepenenje zadrževati, premagovati ♪
  11.      udvorljívec  -vca m (ȋ) knjiž. dvorljivec: vse življenje je bil udvorljivec / imela je veliko udvorljivcev oboževalcev, občudovalcev ♪
  12.      ugájati  -am nedov. (ȃ) z dajalnikom 1. biti tak, da vzbuja občutek ugodja: goveja juha mi ugaja; premraženemu človeku ugaja topla kopel; po okusu mi jed ne ugaja; zelo mu ugaja hladna pijača // biti tak, da ustreza okusu, željam, zahtevam koga: ugajajo ji visoki moški; njena koketnost mu ne ugaja; slike zelo ugajajo mlajšim obiskovalcem razstave / ekspr. ritem ugaja tudi razvajenemu ušesu / ekspr. doma se vedem, kakor mi ugaja kakor hočem, želim 2. ugodno vplivati na rast, razvijanje; prijati: tem rastlinam ugaja peščena zemlja ugajajóč -a -e: vsem ugajajoči nasadi ♪
  13.      uganíti  in ugániti -em dov. (ȋ á) 1. ugotoviti naključno, po intuiciji, na podlagi nekaterih podatkov: uganil je njene misli, skrite namene, želje; uganil je, da bo deževalo; uganila je, koliko je star; to je lahko, težko uganiti / iz njegovih besed je uganil, kdo je; po njenih očeh je uganil resnico / ekspr. vedeževalka ji je vse uganila pravilno napovedala prihodnost 2. rešiti uganko, odgovoriti na vprašanje, postavljeno pri kaki družabni igri: kdor bo prvi uganil, bo dobil nagrado / uganiti naslov pesmi; uganiti osebo / uganiti uganko rešiti 3. star. ugotoviti, spoznati: kmalu so uganili, da krade / težko je uganil bistvo problema dojel, razumel ● pog., ekspr. ti jo zmeraj uganeš pravilno poveš, narediš; pog. v veseli družbi so marsikatero uganili povedali so več domislic, šal; pog. uganiti nepremišljenost, neumnost narediti, zagrešiti; pog. prisedita, bomo kakšno pametno uganili se bomo kaj pametnega pogovorili ugánjen -a -o: uganjena beseda ♪
  14.      uganjeváti  -újem nedov. (á ȗ) ugibati: uganjevati misli; uganjevali so, kateri bo zdaj na vrsti / uganke je dobro, uspešno uganjeval reševal / star. ali je prav tako, ne bom uganjeval premišljeval, razglabljal / star. vaščani so o njem uganjevali čudne stvari pravili, govorili ♪
  15.      ugánkar  -ja m (ȃ) sestavljavec ali reševalec uganke: navdušen ugankar; društvo ugankarjev ♪
  16.      ugasováti  -újem nedov. (á ȗ) star. ugašati: ugasovati sveče / svetilka ugasuje / zarja je že ugasovala ugasujóč -a -e: ugasujoč plamen; ugasujoča svetilka ♪
  17.      ugaševáti  -újem nedov. (á ȗ) ugašati: veter je ugaševal sveče na grobu / ogenj že ugašuje / prižigati in ugaševati luči / njena lepota počasi ugašuje ugašujóč -a -e: ugašujoč plamen ♪
  18.      ugibálec  -lca [tudi u̯c] m (ȃ) kdor kaj ugiba: ti si dober ugibalec / ugibalec ugank reševalec ♪
  19.      uglédati  -am dov., ugléj in uglèj ugléjte, stil. uglédi uglédite (ẹ́ ẹ̑) zagledati: ugledati človeka, žival; ugledati hišo ob cesti; nenadoma, takoj, že oddaleč jo je ugledal; če sta se ugledala, sta se ognila drug drugemu ● star. knjiga je ugledala beli dan je izšla; star. tu je ugledal luč sveta tu se je rodil ugledávši zastar.: ugledavši gosta, mu je tekel naproti uglédan -a -o: nenadoma ugledano vozilo je izginilo ∙ pog. parcelo za hišo imam že ugledano poznam parcelo, ki jo bom verjetno kupil za hišo ♪
  20.      ugnáti  užênem dov., stil. uženó (á é) ekspr. 1. doseči, da kdo preneha povzročati hrup, nemir, navadno s fizično premočjo: otrok ni mogla ugnati; ugnati razgrajača / ugnati konja; riba se je še vedno premetavala, ni se hotela ugnati // doseči, da kdo preneha delati kaj nezaželenega: žena ga bo že ugnala; ugnati vaške opravljivke / sovražnika so ugnali z zvijačo premagali // vzeti komu moč, voljo za nadaljevanje njegovega dela, prizadevanja: ni se dal, pustil ugnati, iskal je naprej; tudi tega sodnika je ugnal / lakota, suša jih ni ugnala; težje delo ga hitro užene utrudi 2. narediti, da se zmanjša stopnja, silovitost pojavljanja tega, kar izraža določilo: ugnati kašelj, mrzlico; nespečnost je ugnal z večerno telovadbo; nič ni moglo ugnati njegove radovednosti; jok se je kmalu ugnal ● ekspr. končno je nalogo ugnal rešil; ekspr. ugnal ga je v kozji rog premagal, bil boljši kot on ugnán -a -o: sovražnik je ugnan; ugnana porednica ♪
  21.      ugonobíti  -ím dov., ugonóbil (ȋ í) knjiž. uničiti: slaba svetloba mu bo ugonobila oči / ugonobiti tekmeca / epidemija je ugonobila mestne prebivalce; človeštvo se bo samo ugonobilo / to ga bo duševno, telesno ugonobilo ● knjiž. sovražnik jih je ugonobil z zvijačo premagal; knjiž. potres je ugonobil mesto porušil ugonobljèn -êna -o: ugonobljena mladost ♪
  22.      ugotávljati  -am nedov. (á) z razmišljanjem, raziskovanjem prihajati do določenih dejstev: ugotavljati kvaliteto kruha, moke; ugotavljati sposobnosti učenca za določen poklic; ugotavljati kaj na podlagi analize; z zadovoljstvom ugotavljati, da je delo dobro opravljeno; s primerjanjem ugotavljati; pravilno, zanesljivo ugotavljati kaj / ugotavljati resnico; ugotavljati vzroke / ugotavljati dejstva / oče se na vse spozna, je ugotavljal s ponosom ♦ jur. ugotavljati identiteto ugotavljajóč -a -e: ugotavljajoč napake, je marsikoga užalil ♪
  23.      ugrévati  -am nedov. (ẹ́) delati kaj toplo; ogrevati: sonce ugreva zemljo ugrévati se segrevati se: v kupu se krompir ugreva ∙ knjiž., redko med govorjenjem se je čedalje bolj ugreval razvnemal ♪
  24.      ugreznína  -e ž (í) vdolbina, jama, nastala zaradi ugreznjenja zemlje, tal: votlina prehaja v ugreznino; močvirna ugreznina; globina ugreznine; ugreznine in udorine / njihova koča je stala v ugreznini // knjiž. vdolbina, nastala zaradi ugreznjenja česa sploh: poravnati ugreznino na blazini / v blatu so bile vidne ugreznine nog sledi, odtisi; otipaval je ugreznino na svoji čeladi udrtino ♪
  25.      ugríz  -a m (ȋ) 1. glagolnik od ugrizniti: začutila je ugriz v nogo; žival se z ugrizom brani; kačji, mišji ugriz; ugriz steklega psa; rana od ugriza 2. rana, poškodba, povzročena z zasaditvijo zob v kaj in njihovega stiska: globok, nevaren ugriz; ugrizi in modrice / redko ugriz bolhe pik // sled, odtis zob: na roki je še viden ugriz zob ◊ vet. škarjasti ugriz ugriz škarjastega zobovja ♪

   9.826 9.851 9.876 9.901 9.926 9.951 9.976 10.001 10.026 10.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA