Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Val (9.776-9.800)


  1.      toževáti  -újem nedov. (á ȗ) star. tožiti: hodili so ga k očetu toževat, da zapravlja / ni toževal ne žaloval / tožujeta se za vsako najmanjšo stvar ♪
  2.      tožílka  -e [u̯k in lk] ž (ȋ) ženska, ki koga toži, obtožuje: tožilka je pri očetu zahtevala kazen za pretepaškega sina ♦ jur. javna tožilka predstavnica javnega tožilstva ♪
  3.      trabánt  -a m (ā á) 1. astr. nebesno telo, ki kroži okoli kakega planeta; satelit: Jupitrovi trabanti 2. knjiž. stalen spremljevalec: prišla je dama s svojimi trabanti; zvesti trabanti // somišljenik, privrženec: tako hočejo on in njegovi trabanti; poslušni trabanti 3. publ. formalno samostojna država, vlada, politično, gospodarsko podrejena močnejši državi, vladi: razvite države in njihovi trabanti 4. nekdaj telesni stražar pomembne osebe: doža sta spremljala dva trabanta; kraljev sprevod s trabanti 5. tip osebnega avtomobila vzhodnonemške tovarne iz Zwickaua: trabant in wartburg ♪
  4.      tradícija  -e ž (í) 1. kar se je ustalilo v življenju kake skupnosti s prenašanjem iz roda v rod; navada, običaj: tukaj je tradicija, da na ta dan kurijo kresove; ohranjati, spoštovati tradicije; delati kaj iz tradicije; predati posestvo prvemu sinu zaradi tradicije; prenehati s kako tradicijo; družinske, narodne tradicije / po tradiciji obdarovati kolednike // ed. skupek tega: nadaljevati, spoštovati družinsko tradicijo; zavrgli so tradicijo in začeli živeti po svoje; kmečko življenje je bilo polno tradicije 2. navadno s prilastkom kar se je uveljavilo, doseglo na področju kake dejavnosti med njenim daljšim obstajanjem, izročilo: zanemariti pedagoško tradicijo; pesnik izhaja iz domače pesniške tradicije; prikazati kako delo kot nadaljevanje slovenske slovstvene tradicije // uveljavljena, dalj časa trajajoča dejavnost: za kraj je značilna kovaška tradicija; iz ohranjenih drobcev je mogoče sklepati na pismeno tradicijo; pospeševati domačo tiskarsko tradicijo / festival je še brez tradicije, nima tradicije še ni uveljavljen, še ne obstaja dolgo; tu je doma gledališka tradicija se že dolgo ukvarjajo z uprizarjanjem gledaliških del; imajo tradicijo v knjigotrštvu se že dolgo ukvarjajo s knjigotrštvom 3. nav. mn., publ. vrednota, dosežek: gojiti revolucionarne tradicije; biti predan ljudstvu in njegovim svetlim tradicijam; razvijanje tradicij narodnoosvobodilnega boja ● knjiž., redko tradicija dopolnjuje svetopisemsko sporočilo (ustno) izročilo ♪
  5.      trájanje  -a s (ȃ) 1. obstajanje, dogajanje, potekanje česa glede na čas: meriti trajanje procesa; predvideti trajanje potovanja; trajanje šolskega leta; trajanje telefonskega pogovora / kot opozorilo na živilskih izdelkih rok trajanja uporabnosti, užitnosti ♦ agr. trajanje kolobarja; jur. trajanje preiskovalnega zapora 2. bivanje, dogajanje, potekanje brez prekinitve, nehanja: želja po trajanju / meje trajanja ♪
  6.      trájen  -jna -o prid., trájnejši (ā) 1. ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo obdobje: dobiti kaj v trajno last; trajna opustitev železniške proge; trajna skupnost ljudi; knjiga trajne vrednosti / trajna rešitev problema dokončna; trajna naselitev stalna // ki traja, obstaja brez prekinitve, prekinitev: trajna obremenitev; trajna potreba po zraku / ob trajnejšem vetru se rastlina izsuši 2. ki zaradi svojih lastnosti lahko obstaja, se uporablja dalj časa: zidati hiše iz trajnejših materialov; postaviti trajne objekte / taka ljubezen ni trajna; dati dijaku trajnejše znanje // ki se ne da odpraviti: trajne posledice; trajne poškodbe ● ekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest; publ. s tem delom si je postavil trajen spomenik zaradi pomembnosti tega dela ne bo pozabljen; v osmrtnicah ohranili ga bomo v trajnem spominu ne bomo pozabili nanj ◊ bot. trajna rastlina trajnica; fin. trajni nalog pismeno naročilo komu za poravnavo ponavljajočih se obveznosti z naročnikovega računa; fiz. trajni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti; trajna deformacija deformacija, ki traja tudi po prenehanju delovanja sile, ki jo je povzročila; friz. trajna ondulacija ondulacija, po kateri ostanejo lasje sorazmerno dolgo nakodrani, zviti; gastr. trajna klobasa, salama klobasa, salama, ki ostane daljši čas užitna, dobra; geogr. trajna snežišča; jur. trajna izguba pravic; lingv. trajni glagol nedovršni glagol, ki izraža nepretrgano trajajoče dejanje trájno prisl.: trajno ohraniti v spominu; trajno žareča peč trájni -a -o sam.: dati komu kaj trajnega; na svetu ni nič trajnega ♪
  7.      trák  -ú in -a, mn. trakóvi stil. tráki (ȃ) 1. dolg, ozek in tanek kos blaga, gume, kovine: odvijati trak; prišiti trak; razrezati trak na več delov; navezati na trak; prevezati s trakom; gumiran, papirnat, svilen trak; okrasni, pisani trakovi; trak in vrvica / čez oko nosi črn trak; lepilni, samolepilni trak; merilni trak; nosilni trak za nošenje, prenašanje česa; reditelji z rdečim, rumenim trakom na rokavu; ščitni trak ki ščiti robove hlač, kril; klobuk s širokim (zunanjim) trakom na zunanjem stiku krajcev in štule; tesnilni trak; žalni trak ki se nosi na rokavu, reverju kot znamenje žalovanja / posneti na filmski, magnetofonski trak; trak za pisalni stroj / trgati v trakovih v dolgih in tankih kosih 2. tak kos, napeljan okrog valjev, za strojno prenašanje česa: pognati, ustaviti trak / brezkončni ali neskončni trak s spojenima koncema // navadno s prilastkom transportna naprava z brezkončnim trakom: premestiti nakladalni, transportni trak // v zvezi tekoči trak naprava, ki pomika predmet od enega delovnega mesta do drugega, vmes pa mora vsak delavec opraviti svoj del delovnih opravil: s tekočega traku bo prišlo vsak dan deset avtomobilov; delati pri tekočem traku; izdelki s tekočega traku / avtomatski tekoči trak pri katerem delajo avtomati 3. navadno v zvezi tekoči trak delovni postopek, pri katerem se predmet pomika od enega delovnega mesta do drugega, vmes pa mora vsak delavec opraviti svoj del delovnih opravil: organizirati, uvesti tekoči trak 4. nav. ekspr. kar je podobno traku: srebrni trak v dolini je reka / z oslabljenim pomenom beli trak ceste / rumeni trakovi tigrove kože proge, pasovi; slepeča trakova avtomobilskih žarometov žarka; snopa ● publ. po slavnostnem govoru je predsednik občine prerezal trak s tem dejanjem je simbolično odprl kaj; ekspr. težave so si sledile kar na tekočem traku, po tekočem traku hitro druga za drugo; ekspr. v glavi se mu je začel odvijati trak spominov vrsta med seboj povezanih spominov ◊ agr. žveplov trak iz v ognju obstojnega materiala, na katerega je naneseno žveplo za suho žveplanje lesene vinske posode; elektr. izolirni trak za izoliranje zlasti spojev (električnih) vodnikov; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; les. strženovi trakovi ki potekajo radialno od stržena debla k skorji; mat. številski trak številska premica; med. drenažni trak; metal. trak zelo dolg, ploščat valjan izdelek; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; obrt. kapitalni trak okrasni trak iz barvnega blaga na obeh koncih hrbta pri vezani knjigi; trak za hladno, vroče spajanje umetnih mas; ptt telegrafski trak na katerega telegrafski aparat zapisuje sprejete znake; rad. uvodni trak začetni del magnetofonskega traku brez magnetne plasti in zapisa za namestitev traku v magnetofonu; šport. ciljni trak razpet na cilju prečno na tekmovalno stezo; um. napisni trak z besedilom na srednjeveških slikah ali kipih; zal. bralni trak uvezan trak za zaznamovanje strani; zool. plavutni trak hrustančasti ali koščeni oporni del plavuti; žel. tirni trak druga za drugo položene in na prage pritrjene tirnice ♪
  8.      trákar  -ja m (ȃ) nekdaj izdelovalec trakov: zaslužek trakarja ◊ zool. trakarji nočni metulji z rdečimi, modrimi ali rumenimi trakovi, pasovi na zadnjih krilih, Catocalinae ♪
  9.      trákast  -a -o prid. (ȃ) podoben traku: trakast vzorec; rastlina s trakastimi listi / trakasta oblika ♦ arheol. trakasta keramika keramika iz starejšega dela mlajše kamene dobe s trakastimi vzorci; fiz. trakasti spekter spekter s skupki velikega števila črt v majhnih razmikih; metal. trakasta struktura struktura, pri kateri so kristali raztegnjeni v smeri valjanja; petr. trakasta tekstura tekstura, pri kateri so minerali razporejeni po trakovih ♪
  10.      trakúlja  -e ž (ú) členast zajedavec, ki odrasel živi v črevesu človeka ali živali: dobiti, imeti, odpraviti trakuljo ♦ zool. ozka trakulja v človeškem črevesu živeč zajedavec, katerega ličinka se razvije v prašičih, Taenia solium; pasja trakulja v pasjem črevesu živeč zajedavec s tremi ali štirimi odrivki, Echinococcus granulosus; široka trakulja v človeškem črevesu živeč zajedavec, katerega ličinka se razvije v rakih samookih in sladkovodnih ribah, Dibothriocephalus latus ♪
  11.      transfêr  -ja tudi -a m (ȇ) 1. fin. prenos deviznih sredstev ali drugih vrednosti na račun koga iz druge države: transfer kapitala, zlata; transfer pokojnine; transfer iz Francije v Jugoslavijo / transfer plačila v konvertibilni valuti / mednarodni transfer 2. publ. prenos česa iz ene države v drugo: računalniki omogočajo transfer informacij; transfer znanja od nas na tuje in iz tujine k nam 3. tur. prevoz od enega mesta do drugega po naročilu agencije, hotela: transferji so vračunani v ceno izleta; transfer prtljage, turistov od letališča do hotela 4. publ. preselitev: transfer delovne sile z vasi na industrijska območja 5. šport. postopek, s katerim se uredi prehod poklicnega športnika od enega kluba k drugemu, prestop: kluba sta se sporazumela o transferju nogometaša 6. psih. pojav, da naučeno vpliva na učenje, opravljanje kake druge dejavnosti, prenos: tudi igranje omogoča transfer / negativni, pozitivni transfer // pojav, da kak odnos, čustvo vpliva na odnos, čustvo do česa drugega: propaganda skuša izrabljati transfer / čustveni, duševni transfer ♪
  12.      transformírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. preoblikovati, preobraziti: transformirati organizacijo; mednarodni odnosi se transformirajo / umetniško transformirati resničnost 2. spremeniti, pretvoriti: transformirati delo v denar; kemična energija se transformira v toplotno / živalske vrste so se transformirale ♦ elektr. transformirati napetost spremeniti nižjo napetost v višjo ali obratno transformíran -a -o: transformirana energija ♪
  13.      transkrípcija  -e ž (í) 1. lingv. zapis črk, znakov s črkami, znaki drugačnega sistema: zmotiti se pri transkripciji; transkripcija narečnega besedila v knjižni jezik; izvirnim besedilom sledijo transkripcije in pojasnila / fonetična transkripcija glede na glas, ki ga črka, znak zaznamuje // zapis črk določene pisave s črkami druge pisave; prečrkovanje: transkripcija grških imen v slovenščino // sistem znakov in pravil za tak zapis: za zapis tujih imen se uporablja več transkripcij / pinjin je uradna kitajska transkripcija 2. muz. zapis glasbenega dela za drugačno glasbilo, glas, sestavo: komponist je končal transkripcijo / tenorska pesem v baritonski transkripciji // glasbeno delo, nastalo s tem zapisom: izvajati, poslušati transkripcijo / Bachove transkripcije za čembalo Vivaldijevih violinskih koncertov 3. muz. notni zapis zvočnih posnetkov: končati transkripcijo magnetofonskih posnetkov / vse transkripcije hranijo v arhivu ● publ. likovna, literarna transkripcija sveta prikaz, predstavitev; publ. umetniška transkripcija ljudskih pravljic obdelava, predelava ♪
  14.      transponírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. prestaviti, prenesti: transponirati staro zgodbo na sodobne razmere / transponirati ideje v verze / transponirati staro francoščino v slovenščino 18. stoletja prevesti 2. muz. zapisati ali izvesti skladbo poljuben interval nižje ali višje od prvotnega: organist je sam transponiral; transponirati arijo, skladbo; transponirati za oktavo višje, navzgor // igrati, oglašati se poljuben interval nižje ali višje od prvotnega: kontrabas transponira za oktavo navzdol transponirajóč -a -e: transponirajoče glasbilo transponíran -a -o: v dramske oblike transponirana reportaža; transponirana skladba ♪
  15.      transpozícija  -e ž (í) 1. knjiž. prestavitev, prenos: transpozicija komedije v film / njegove likovne, umetniške transpozicije so presenetljive 2. knjiž. preoblikovanje, sprememba: transpozicija doživetja; transpozicija resničnosti v umetniškem delu 3. muz. zapis ali izvedba skladbe poljuben interval nižje ali višje od prvotnega: transpozicija arije, opere / tema nastopa v osnovni obliki in v transpoziciji / realna v drugem tonovskem načinu, tonalna transpozicija v istem tonovskem načinu // skladba v takem zapisu ali izvedbi: poslušati transpozicijo ♪
  16.      transverzálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. prečen, počezen: transverzalna smer; longitudinalen in transverzalen 2. nanašajoč se na transverzalo: transverzalna cesta / odsek transverzalne planinske poti / transverzalna knjižica knjižica z opisom transverzale in prostorom za žige; transverzalna značka ◊ bot. transverzalni geotropizem vodoravna razporeditev vej in stranskih korenin; fiz. transverzalno valovanje valovanje, pri katerem nihajo delci snovi ali polje pravokotno na smer prenašanja energije, prečno valovanje transverzálno prisl.: valovati transverzalno ♪
  17.      tranzístor  tudi transístor -ja m (ȋ) 1. elektr. polprevodniška priprava za ojačevanje z najmanj tremi priključki: zamenjati tranzistorje; tranzistorji naprave, ojačevalnika; emitor in kolektor tranzistorja / germanijev, silicijev tranzistor; nizkofrekvenčni tranzistor 2. poljud. prenosni radijski sprejemnik s tranzistorji: izključiti tranzistor / poslušati tranzistor / žepni tranzistor ♪
  18.      trávnik  -a m (ā) s travo poraslo zemljišče, ki se kosi večkrat na leto: travnik leži na ravnini; iti na travnik; močvirni travniki; zeleni travniki; kopice sena na travnikih; travniki in pašniki / pokositi travnik; ekspr. travnik valovi v vetru trava na travniku ♪
  19.      travojéd  -a m (ẹ̑ ẹ̄) travojeda žival: prebavila travojedov ♪
  20.      travojéd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani z rastlinami, zlasti s travo: travojede živali ♪
  21.      travojédec  -dca m (ẹ̑) travojeda žival: govedo, kopitarji in drugi travojedci ♪
  22.      travojéden  -dna -o prid. (ẹ̄) redko travojed: ovce, koze, govedo in druge travojedne živali ♪
  23.      tŕčenost  -i ž (ȓ) pog. omejenost, neumnost: pripisovali so mu čudaštvo, če že ne trčenost; rahla trčenost ♪
  24.      tŕčiti  -im dov. (ŕ ȓ) 1. narediti, da kaj pride v sunkovit dotik s čim: s polnim kozarcem trčiti ob steklenico / trčiti z glavo v šipo / pri pozdravu je trčil s petama // pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotakniti kozarca drugega: trčili so in izpili; trčil je z vsemi pri mizi / trčiti na zdravje nevesti / kot poziv trčimo 2. premikajoč se priti v sunkovit dotik: krogli sta trčili in se odbili; ob vstopu je trčil z glavo ob podboj; pri obratu sta se trčila / pog. lokomotiva se je ustavila in vagoni so trčili skupaj / kosa je trčila ob kamen zadela, udarila // udariti z vozečim vozilom, navadno ob drugo vozeče vozilo: mopedist je trčil v avtobus / osebni avtomobil je trčil v tovornjak; vlaka sta trčila; čelno trčiti / preh., pog. spet je trčil avtomobil poškodoval 3. ekspr. naleteti na, srečati: ob robu gozda so trčili na srno; v gledališču je trčil na znanca / pog. po naključju sta trčila skupaj se nepričakovano srečala / trčiti ob nerazumevanje, na ovire, težave ● ekspr. nekaj časa je potrpela z njo, potem sta pa trčili se sporekli, sprli; pog. trčiti ob paragraf ravnati v nasprotju z zakonom, določbo; ekspr. midva bova še trčila se bova spopadla, spoprijela tŕčen -a -o 1. deležnik od trčiti: avtomobil je bil že trčen; trčeno jajce se je razlilo 2. pog. omejen, neumen: trčen je, da ji še verjame; zdel se ji je trčen; malo trčena ženska / trčen filozof čudaški / kot podkrepitev saj nisem trčen, da bi šel ♪
  25.      tŕčniti  -em dov. (ŕ ȓ) nar. trčiti: trčnila sta in izpila / živali sta se pognali in trčnili skupaj ♪

   9.651 9.676 9.701 9.726 9.751 9.776 9.801 9.826 9.851 9.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA