Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Val (951-975) 
- razsojeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razsojanje: razsojevalni kriteriji / razsojevalni akt ♪
- razsoljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razsoljevanje: razsoljevalni postopek / razsoljevalna posoda ♪
- razstreljeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj razstreljuje: razstreljevalec v kamnolomu, rudniku ♪
- razstreljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razstreljevanje: razstreljevalna snov / razstreljevalno delo ♪
- razstrupljeválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za razstrupljevanje: razstrupljevalna naprava ♪
- razsvaljkáti -ám in razsváljkati -am dov. (á ȃ; ȃ) redko narediti svaljke iz česa: razsvaljkati testo; umazanija se je ob brisanju razsvaljkala ♪
- razsvetljeválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. 1. kdor se (poklicno) ukvarja z osvetljevanjem; osvetljevalec: razsvetljevalci in drugi odrski delavci 2. prosvetitelj: narodni buditelj in razsvetljevalec ♪
- razsvetljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razsvetljevanje: razsvetljevalna priprava / razsvetljevalna tehnika / razsvetljevalne težnje; razsvetljevalno delovanje ♪
- razširjeválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj razširja: razširjevalec novih idej, vere / razširjevalec gledališke kulture; razširjevalci tiska / razširjevalci teh semen so ptice raznašalci ♪
- razširjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razširjanje: razširjevalna priprava ♦ mont. razširjevalni sveder ♪
- razširjeválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od razširjevalec: razširjevalka novih idej ♪
- raztegoválen -lna -o prid. (ȃ) usnj., v zvezi raztegovalni stroj stroj za raztegovanje usnja ♪
- razteleševálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. obducent: razteleševalec je končal obdukcijo ♪
- razteleševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razteleševanje: razteleševalni nož / razteleševalni prostori ♪
- razteleševálnica -e ž (ȃ) knjiž. secirnica: delal je v razteleševalnici ♪
- razvál tudi razvàl -ála m (ȃ; ȁ á) 1. knjiž. porušenje, uničenje: potres je povzročil velik razval 2. zastar. razvalina: na hribu je star razval ♪
- razvalína -e ž (í) 1. nav. mn. ostanki podrte stavbe, stavb: na hribu so grajske razvaline; razvaline naselij / mesto je v razvalinah; pren., ekspr. za seboj je pustila razvaline 2. ekspr., navadno v povedni rabi duševno in telesno propadel človek: oče je prava razvalina / postala je telesna, živčna razvalina ♪
- razvalíti -ím dov., razválil (ȋ í) 1. z valjenjem narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: razvaliti hlode, sode; kamenje se je razvalilo po strmini 2. zastar. podreti, porušiti: kmetje so razvalili grad; potres je razvalil mesto / razvaliti vrata razvalíti se slabš. zelo se zrediti: v nekaj letih se je čisto razvalila razvaljèn -êna -o: razvaljen človek; stolp je razvaljen ♪
- razváljati -am dov., tudi razvaljájte; tudi razvaljála (á) z valjanjem narediti tanko, tanjše: razvaljati testo; razvaljati železo / razvaljati v plošče razváljan -a -o: razvaljano testo ♪
- razvalováti -újem dov. (á ȗ) redko razvaloviti: veter je razvaloval morje / ti dogodki so razvalovali množico vznemirili, razvneli razvalován -a -o: razvalovana gladina ♪
- razvalovíti -ím dov., razvalóvil (ȋ í) narediti, povzročiti, da kaj (zelo) valovi: veter je razvalovil morje; razvaloviti vodno gladino s kamnom // ekspr. vznemiriti, razvneti: predsednikov prihod je razvalovil množico / razvaloviti čustva razvalovljèn -êna -o: razvalovljeno morje ♪
- razveseljeválec -lca [u̯c] m (ȃ) knjiž. kdor razveseljuje: bil je dober igralec in razveseljevalec občinstva ♪
- razveseljeválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od razveseljevalec ♪
- razvezoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razvezovanje: razvezovalni postopek ♦ lingv. razvezovalna razlaga razlaga besede z besedami, ki jo sestavljajo ♪
- razvlaknjeválnik -a m (ȃ) teh. stroj za drobljenje v vlakna: tovarna ima dva razvlaknjevalnika ♪
826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 
