Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Val (876-900)

876.      pritrjeválen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki je za pritrjevanje, pričvrščanje: pritrjevalna priprava 2. ki izraža, vsebuje pritrditev, strinjanje: pritrjevalno molčanje pritrjeválno prisl.: pritrjevalno kimati ♪
877.      pritrkoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor pritrkava: pritrkavali so trije pritrkovalci ♪
878.      priučeválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se priučuje: organizirati priučevalni tečaj za kovinarje ♪
879.      privál  tudi privàl -ála m (ȃ; ȁ á) knjiž., redko 1. naval: zadržati prival ljudi 2. val: obalo zalivajo veliki privali ♪
880.      privalíti  -ím dov., priválil (ȋ í) z valjenjem, kotaljenjem spraviti kam: privaliti skalo; ukazal jim je privaliti sod vina privalíti se ekspr. nerodno, okorno priti: v gostilno se je privalil debel gospod // hitro, neurejeno priti v velikem številu: množica se je privalila iz dvorane; otroci so se privalili na igrišče / na nebo so se privalili temni oblaki ♪
881.      privalovíti  -ím dov., privalóvil (ȋ í) valujoč priteči: morska voda je privalovila do njih / ekspr. od nekod so privalovili zvoki glasbe so se zaslišali ♪
882.      privezoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) navt. kdor privezuje ladje, čolne k obali: zaposliti novega privezovalca ♪
883.      privezoválen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za privezovanje: privezovalna veriga, vrv / privezati čoln ob privezovalni kol ♪
884.      privezovalíšče  -a s (í) prostor za privezovanje živali: odvezoval je konje na privezovališču ♪
885.      priznaválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj priznava: bil je občudovalec in priznavalec discipline ♪
886.      priznaválen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki izraža priznanje, pohvalo: priznavalen pogled; kritika tega dela je bila priznavalna 2. s katerim se kaj priznava, potrjuje: spričevala, diplome in druge priznavalne listine priznaválno prisl.: priznavalno pokimati komu ♪
887.      priznavalnína  -e ž (ȋ) stalna ali občasna denarna pomoč borcem, udeležencem narodnoosvobodilnega boja: dodeliti, priznati priznavalnino borcem s prenizkimi dohodki; povišanje priznavalnine ♪
888.      prosvetljeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prosvetljevanje: prosvetljevalna vloga knjige / knjiž. prosvetljevalni proces ♪
889.      prótiobveščeválen  -lna -o prid. (ọ̑-ȃ) ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih obveščevalcev: protiobveščevalni oddelek / protiobveščevalna služba ♪
890.      proučeválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor proučuje: proučevalec mravelj; upoštevati mnenje proučevalcev ♪
891.      proučeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na proučevanje: proučevalni center / proučevalno delo ♪
892.      provála  -e ž (ȃ) žarg., polit., pred 1945 policijsko odkritje enote, članov tajne organizacije, navadno zaradi izdaje: po njegovi aretaciji so se v mestni partijski organizaciji bali provale ● zastar. provale Turkov na slovensko ozemlje vdori, vpadi ♪
893.      razbremenjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razbremenjevanje: razbremenjevalno razkladanje / razbremenjevalne okoliščine ♪
894.      razčiščeválen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. s katerim se razčiščuje: razčiščevalni pogovori v društvu ♪
895.      razčlenjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor ugotavlja sestavne dele česa: dober, površen razčlenjevalec; razčlenjevalec razmer ♪
896.      razčlenjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razčlenjevanje: razčlenjevalna metoda / kritično razčlenjevalni opis razmer ♪
897.      razdeljeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razdeljuje: razdeljevalec časopisov, hrane ♪
898.      razdeljeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razdeljevanje: dobro organizirati razdeljevalno mrežo / razdeljevalne naprave ♪
899.      razdeljeválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od razdeljevalec: razdeljevalka malice ♪
900.      razdeljeválnica  -e ž (ȃ) prostor za razdeljevanje: urediti razdeljevalnico mleka ♪

   751 776 801 826 851 876 901 926 951 976