Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Val (861-885)
- pripovedoválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od pripovedovalec: zgovorna pripovedovalka / pripovedovalka pravljic ♪
- pripovedoválski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na pripovedovalce: pripovedovalski dar ♪
- pripovedoválstvo -a [u̯s in ls] s (ȃ) knjiž., redko pripovedništvo: literarno pripovedovalstvo / njegov roman je primer modernejšega pripovedovalstva ♪
- prirejeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj prireja: prevajalec in prirejevalec iger; prirejevalec šolske izdaje / prirejevalci razstave so pokazali le najboljša dela prireditelji ♪
- prirezoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) delavec, ki prirezuje: prirezovalec zgornjih delov obutve / prirezovalec lesa ♪
- prirezoválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za prirezovanje: prirezovalni nož; prirezovalna deska ♪
- prirezoválnica -e ž (ȃ) prostor, obrat, kjer se kroji, prirezuje: prirezovalnica in šivalnica v tovarni obutve / prirezovalnica lesa ♪
- prisiljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prisiljevanje: prisiljevalne metode / policija, sodstvo in drugi prisiljevalni organi ♪
- prisluškoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prisluškuje: govorila sta brez prisluškovalca; prisluškovalec za vrati / bil je prisluškovalec proti svoji volji nehote je moral poslušati / knjiž. tankočuten prisluškovalec ljudem, rodni zemlji // kdor zbira podatke s poslušanjem mnenja ljudi: postati prisluškovalec; prisluškovalec tuje države; prisluškovalci, konfidenti in denuncianti ♪
- prisluškoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prisluškovanje: prisluškovalna strast, vnema / namestiti prisluškovalni aparat na telefonsko linijo; odstraniti, vgraditi prisluškovalne naprave / na otoku so postavili prisluškovalno postajo ♪
- prisluškoválnica -e ž (ȃ) prostor za prisluškovanje: tiho je sedel v prisluškovalnici / ekspr. ni vedel, ali naj odide ali naj ju posluša iz svoje nenavadne prisluškovalnice ♪
- prišepetoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prišepetava: ni slišal prišepetovalca / prišepetovalec v gledališču šepetalec / kaznovati prišepetovalca ♪
- pritegoválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se priteguje: pritegovalni kavlji ♪
- pritegoválka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) anat. mišica, ki primika del okončine: pritegovalke in odtegovalke ♪
- pritrjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor kaj pritrjuje: pritrjevalec sponk 2. kdor pritrjuje čemu, se strinja s čim: njegov predlog je imel veliko pritrjevalcev ♪
- pritrjeválen -lna -o prid. (ȃ) 1. ki je za pritrjevanje, pričvrščanje: pritrjevalna priprava 2. ki izraža, vsebuje pritrditev, strinjanje: pritrjevalno molčanje pritrjeválno prisl.: pritrjevalno kimati ♪
- pritrkoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor pritrkava: pritrkavali so trije pritrkovalci ♪
- priučeválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se priučuje: organizirati priučevalni tečaj za kovinarje ♪
- privál tudi privàl -ála m (ȃ; ȁ á) knjiž., redko 1. naval: zadržati prival ljudi 2. val: obalo zalivajo veliki privali ♪
- privalíti -ím dov., priválil (ȋ í) z valjenjem, kotaljenjem spraviti kam: privaliti skalo; ukazal jim je privaliti sod vina privalíti se ekspr. nerodno, okorno priti: v gostilno se je privalil debel gospod // hitro, neurejeno priti v velikem številu: množica se je privalila iz dvorane; otroci so se privalili na igrišče / na nebo so se privalili temni oblaki ♪
- privalovíti -ím dov., privalóvil (ȋ í) valujoč priteči: morska voda je privalovila do njih / ekspr. od nekod so privalovili zvoki glasbe so se zaslišali ♪
- privezoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) navt. kdor privezuje ladje, čolne k obali: zaposliti novega privezovalca ♪
- privezoválen -lna -o prid. (ȃ) ki je za privezovanje: privezovalna veriga, vrv / privezati čoln ob privezovalni kol ♪
- privezovalíšče -a s (í) prostor za privezovanje živali: odvezoval je konje na privezovališču ♪
- priznaválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj priznava: bil je občudovalec in priznavalec discipline ♪
736 761 786 811 836 861 886 911 936 961