Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Val (851-875) 
- prilaščeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prilaščanje: prilaščevalno dejanje / prilaščevalna strast ♪
- prilizoválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor se prilizuje: prilizovalce je sovražil ♪
- prilizoválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki se prilizuje: preračunljiva prilizovalka ♪
- prilizoválski -a -o [u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na prilizovalce ali prilizovanje: prilizovalsko vedenje ♪
- priobčeválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) zastar. pripovedovalec: priobčevalcu niso oporekali ♪
- priporočeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor koga, kaj priporoča: priporočevalec domačih zdravil / kandidat ima več priporočevalcev ♪
- priposestvoválen -lna -o prid. (ȃ) jur. v katerem se priposestvuje: priposestvovalni čas; priposestvovalna doba ♪
- pripovedoválčev -a -o [u̯č] prid. (ȃ) nanašajoč se na pripovedovalca: pripovedovalčev jezik je izbran, druge osebe romana pa govorijo v narečju; pripovedovalčevo vrednotenje negativnih junakov ♪
- pripovedoválec -lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor kaj pripoveduje: pripovedovalec je umolknil; pripovedovalec in poslušalci / ljudski pripovedovalec ♦ lit. literarna oseba, ki dogajanje v pripovednem delu jezikovno uresničuje 2. zastar. pripovednik, pisatelj: slovenski pripovedovalec Jurčič; pesniki in pripovedovalci ♪
- pripovedoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pripovedovanje: pripovedovalni dar; pripovedovalna spretnost / pripovedovalni čas ♪
- pripovedoválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od pripovedovalec: zgovorna pripovedovalka / pripovedovalka pravljic ♪
- pripovedoválski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na pripovedovalce: pripovedovalski dar ♪
- pripovedoválstvo -a [u̯s in ls] s (ȃ) knjiž., redko pripovedništvo: literarno pripovedovalstvo / njegov roman je primer modernejšega pripovedovalstva ♪
- prirejeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj prireja: prevajalec in prirejevalec iger; prirejevalec šolske izdaje / prirejevalci razstave so pokazali le najboljša dela prireditelji ♪
- prirezoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) delavec, ki prirezuje: prirezovalec zgornjih delov obutve / prirezovalec lesa ♪
- prirezoválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za prirezovanje: prirezovalni nož; prirezovalna deska ♪
- prirezoválnica -e ž (ȃ) prostor, obrat, kjer se kroji, prirezuje: prirezovalnica in šivalnica v tovarni obutve / prirezovalnica lesa ♪
- prisiljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prisiljevanje: prisiljevalne metode / policija, sodstvo in drugi prisiljevalni organi ♪
- prisluškoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prisluškuje: govorila sta brez prisluškovalca; prisluškovalec za vrati / bil je prisluškovalec proti svoji volji nehote je moral poslušati / knjiž. tankočuten prisluškovalec ljudem, rodni zemlji // kdor zbira podatke s poslušanjem mnenja ljudi: postati prisluškovalec; prisluškovalec tuje države; prisluškovalci, konfidenti in denuncianti ♪
- prisluškoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prisluškovanje: prisluškovalna strast, vnema / namestiti prisluškovalni aparat na telefonsko linijo; odstraniti, vgraditi prisluškovalne naprave / na otoku so postavili prisluškovalno postajo ♪
- prisluškoválnica -e ž (ȃ) prostor za prisluškovanje: tiho je sedel v prisluškovalnici / ekspr. ni vedel, ali naj odide ali naj ju posluša iz svoje nenavadne prisluškovalnice ♪
- prišepetoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prišepetava: ni slišal prišepetovalca / prišepetovalec v gledališču šepetalec / kaznovati prišepetovalca ♪
- pritegoválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se priteguje: pritegovalni kavlji ♪
- pritegoválka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) anat. mišica, ki primika del okončine: pritegovalke in odtegovalke ♪
- pritrjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor kaj pritrjuje: pritrjevalec sponk 2. kdor pritrjuje čemu, se strinja s čim: njegov predlog je imel veliko pritrjevalcev ♪
726 751 776 801 826 851 876 901 926 951 
