Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Val (376-400) 
- našteválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na naštevanje: naštevalna metoda ♦ lingv. naštevalna skupina na določen način urejene besede, besedne zveze, ki se navajajo v slovarju za zgled ♪
- navál tudi navàl -ála m (ȃ; ȁ á) 1. pojav, da pride kam v razmeroma kratkem času hkrati veliko ljudi: prvi naval bo kmalu mimo; nemogoče se je izogniti navalu v ordinacijah; naval potnikov ob koncu tedna je zelo velik; naval vlagateljev na denarni zavod / preprečiti naval na šolo 2. nav. ekspr., z rodilnikom nagel, razmeroma silovit nastop a) določenega delovanja: naval valov / kostanji so se lomili pod silnim navalom nevihte, vetra / upirati se navalu spominov b) določenega čustva: doživeti naval hrepenenja; to je storil v navalu ganjenosti, jeze, sovraštva; nenaden naval
strasti c) določenih bolezenskih znakov; napad: ima hud naval kašlja; pričakovati nov naval krčev; naval vročine je minil ∙ ekspr. luno je zakril naval oblakov velika količina, množina oblakov ♦ med. naval krvi pojav, da se ožilje kakega dela telesa prenapolni z arterialno krvjo; kongestija 3. ekspr. napad, naskok, pritisk: vzdržati vse navale; naval sovražnikovih čet / utrdba je padla v navalu brez večjih izgub ♪
- navalíti -ím dov., naválil (ȋ í) 1. z valjenjem, kotaljenjem spraviti kam: pred žago so navalili nekaj hlodov; mrvo je navalil k drevesu; ob vznožju so ležale velike skale, ki so se navalile z višin / skalo so navalili na pot zvalili // ekspr. napraviti, da je kdo dolžen opraviti kaj: skrb zanj je navalil drugim; preveč si mi navalil na rame 2. nav. ekspr. napasti, naskočiti, pritisniti: sovražnikove čete so navalile proti našim enotam; navaliti z vojsko na trdnjavo; nato so znova z vso silo navalili nanje; star. čete so se od vseh strani navalile na mesto / navaliti iz zasede / policija je navalila na demonstrante 3. ekspr. hitro, neurejeno priti kam v velikem številu: vsi so navalili k njemu; ljudje so navalili na blagajno; otroci so se z vpitjem navalili k vratom / novinarji so navalili nanj z vprašanji; pren. misli, skrbi so znova navalile nanj ● ekspr. kupci so navalili na blago ga kupovali v večjih količinah kot navadno navaljèn -êna -o: kup navaljenih hlodov, skal ♪
- naváljati -am dov., tudi navaljájte; tudi navaljála (á) 1. z valjanjem priti do določene količine česa: navaljala je veliko listov za rezance 2. tisk. z valjanjem nanesti barvo: navaljati ofsetno ploščo ♪
- navaljeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. z valjenjem, kotaljenjem spravljati kam: navaljevati skale na cesto // ekspr. delati, da je kdo dolžen opraviti kaj: delo so navaljevali drug drugemu 2. nav. ekspr. napadati, naskakovati, pritiskati: sovražnikove čete so navaljevale od vseh strani / navaljevati drug na drugega in se prerekati 3. ekspr. hitro, neurejeno prihajati kam v velikem številu: stranke so neprestano navaljevale na urad ♪
- navdihoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor da navdih: navdihovalec umetniškega dela / navdihovalci in organizatorji osvobodilnega gibanja pobudniki / obsodili so krivce in njihove navdihovalce hujskače ♪
- navdihoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki da navdih: navdihovalke pesnikov ♪
- navduševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor navdušuje za kaj: govornik je bil navduševalec množic ♪
- navduševálen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se navdušuje: imeti navduševalen govor; navduševalne pesmi / knjiž. odnos delavcev do knjižnice je navduševalen navdušujoč ♪
- negoválec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) kdor neguje: v bolezni je bil sin njen negovalec / otroški negovalec ♪
- negoválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za negovanje: negovalno sredstvo za ustnice / kmetijske zadruge so opravile obsežna negovalna dela po gozdovih ♪
- negoválka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) ženska, ki navadno poklicno neguje otroke, bolnike: strokovno šolane negovalke; dela kot negovalka / bolniška, otroška negovalka ♪
- negoválnica -e ž (ȃ) avt. delavnica za manjša vzdrževalna dela pri avtomobilih: moderno opremljena negovalnica / avtomobilska negovalnica ♪
- nèhvaléžen -žna -o prid., nèhvaléžnejši (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni hvaležen: nehvaležen človek; nehvaležni otroci; biti nehvaležen dobrotniku / ta barva je za poletne obleke zelo nehvaležna; nehvaležno blago / nehvaležna naloga; gospodinjsko delo je nehvaležno / ima nehvaležen poklic naporen, težek nèhvaléžno prisl.: nehvaležno ravnati ♪
- nèhvaléžnež -a m (ȅ-ẹ̑) ekspr. nehvaležen človek: lepo so skrbeli zanj, zdaj jim pa tako vrača ta nehvaležnež ♪
- nèhvaléžnica -e ž (ȅ-ẹ̑) ekspr. nehvaležna ženska: ta nehvaležnica se ni niti poslovila; grda nehvaležnica ♪
- nèhvaléžnik -a m (ȅ-ẹ̑) star. nehvaležnež: nehvaležnik bi bil, če bi vas pozabil ♪
- nèhvaléžnost -i ž (ȅ-ẹ́) nehvaležno vedenje, ravnanje: dobroto poplačati z nehvaležnostjo; ekspr. črna nehvaležnost / očeta je bolela sinova nehvaležnost ∙ nehvaležnost je plačilo sveta ♪
- nèkvalificíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kvalificiran, ni usposobljen: za tako delo je nekvalificiran / ekspr. nekvalificirano mnenje nestrokovno / nekvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero zadošča neposredno usposabljanje pri delu ♪
- nèkvalitéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni kvaliteten, ni dober: nekvalitetno blago / nekvalitetno čtivo nèkvalitétno prisl.: nekvalitetno izdelan ♪
- nèmaščeválen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni maščevalen: biti dober, nemaščevalen človek / miren, nemaščevalen značaj ♪
- nèplaválec -lca [u̯c in lc] m (ȅ-ȃ) kdor ni plavalec: v razredu je precej neplavalcev; organizirali so tečaj za neplavalce / bazen za neplavalce ♪
- nèpoznaválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȅ-ȃ) kdor ni poznavalec: nepoznavalci glasbe, umetnosti, zgodovine / na nepoznavalce razmer je njegova izjava naredila neprijeten vtis ♪
- nèprepričeválen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) knjiž. neprepričljiv: neprepričevalen dokaz / monolog v drami je neprepričevalen nèprepričeválno prisl.: njegove besede so zvenele neprepričevalno ♪
- nočeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. prenočevalec: na seniku je našel neznanega nočevalca / turistični nočevalci gostje ♪
251 276 301 326 351 376 401 426 451 476 
