Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Val (3.076-3.100)


  1.      intonácija  -e ž (á) 1. muz. ton, interval, akord, dan pred začetkom izvajanja skladbe: dati intonacijo / čista intonacija 2. lingv. tonska podoba naglašenih ali tudi ponaglasnih samoglasnikov ali samoglasniških glasov: razločevati intonacijo / akutirana ali rastoča intonacija z dvigajočim se ali nizkim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko višjim naslednjim nenaglašenim zlogom; cirkumflektirana ali padajoča intonacija z upadajočim ali visokim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko nižjim naslednjim nenaglašenim zlogom; stavčna intonacija tonski potek v stavčnih segmentih ali v stavkih 3. knjiž. poudarek, naglas: njegove pesmi imajo močno baladno intonacijo / recitirati s pretirano intonacijo poudarjanjem ♪
  2.      intonírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. muz. dati ton, interval, akord pred začetkom izvajanja skladbe: dirigent je intoniral; pren., knjiž. avtor je začetek tragedije pravilno intoniral ∙ knjiž., redko intonirati klavir uglasiti; knjiž., redko zbor je intoniral ljudsko pesem začel peti 2. knjiž., redko poudariti, naglasiti: posamezna mesta v citatu je kritik intoniral s klicaji intoníran -a -o: intonirani akord; elegično intonirana pesem ♦ lingv. padajoče, rastoče intonirani samoglasniki ♪
  3.      intrúzija  in intruzíja -e ž (ú; ȋ) geol. vdor magme v zemeljsko skorjo: obsežna intruzija // petr. kamnina, ki pri tem nastane, zaval ♪
  4.      invazíja  -e ž (ȋ) 1. množično prodiranje, vdor vojaških sil ene države v drugo, vpad: napraviti, sprožiti invazijo / oborožena, sovražna invazija / invazija sovražnih letal, topov; pren., ekspr. invazija mravelj v stanovanje // med drugo svetovno vojno izkrcanje zavezniških sil na evropsko celino: vsak dan so pričakovali invazijo / zavezniška invazija 2. zastar. okupacija: čas francoske invazije na Slovenskem 3. ekspr., z rodilnikom pojavljanje česa v veliki množini: prišlo je do prave invazije kavbojskih filmov; podjetje računa z invazijo konkurenčnih izdelkov; invazija tujih turistov ◊ med. invazija bolezenskih klic v telo; zgod. invazija barbarov preseljevanje ljudstev na prehodu iz antike v srednji vek ♪
  5.      invéncija  -e ž (ẹ́) odkrivanje in vnašanje novih elementov v ustvarjanje, zlasti umetniško: kiparjevo delo podpira bogata invencija; slog igranja je režiser prepustil invenciji igralcev; glasbena, umetniška, znanstvena invencija; pomanjkanje invencije / doseči, ustvariti kaj po invenciji, z invencijo / njegovo najnovejše delo je polno invencij // knjiž. iznajdljivost, domiselnost: pri izbiri snovi bi potreboval avtor več invencije ◊ lit. invencija snovi izbira primerne snovi za literarno obravnavo, oblikovanje, iznajdba; muz. invencija krajša, navadno instrumentalna polifonska skladba ♪
  6.      inventár  -ja m (ā) 1. premični predmeti, oprema, ki se uporablja pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove: dopolniti, nadomestiti, popisati inventar; obraba inventarja / pisarniški, šolski inventar; drobni inventar potrošni predmeti // seznam teh predmetov: delati, narediti inventar; vpisati v inventar 2. knjiž., s prilastkom skupek stvari, ki sestavljajo zaokroženo enoto: pečo prištevajo v starejši oblačilni inventar; novo gradivo dobro dopolnjuje inventar pisateljeve korespondence // izrazna sredstva umetniškega ustvarjanja: pisateljev besedni inventar; skromen ljudski pesniški inventar ◊ agr. mrtvi orodje, stroji, živi inventar domače živali kmetijske enote, zlasti živina; ekon. amortizacija inventarja ♪
  7.      inventívnost  -i ž (ȋ) knjiž. iznajdljivost, domiselnost: pri izbiri snovi bi pričakovali od avtorja več inventivnosti / inventivnost umetniškega dela ♪
  8.      invêrzija  tudi inverzíja -e ž (é; ȋ) 1. knjiž. preobrat, preusmeritev: strojna proizvodnja je privedla do tehnične inverzije / zamenjava v osebi je posebne vrste komična inverzija 2. lingv. ne navaden, spremenjen vrstni red sintaktičnih enot v stavku, obrnjena stava: pesniki uporabljajo inverzije zaradi ritmičnega toka pesmi ◊ bot. vegetacijska inverzija pojav, da v kraških vrtačah zaradi posebnih klimatskih razmer nastopajo vegetacijski pasovi v obratnem zaporedju; kem. inverzija cepitev, delitev trsnega sladkorja na grozdni in sadni sladkor; med. spolna inverzija spolna nagnjenost do oseb istega spola; homoseksualnost; meteor. toplotna inverzija pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah; muz. inverzija tehnično-kompozicijski postopek z obratnim zaporedjem intervalov ♪
  9.      inzulín  in insulín -a [druga oblika inzu- in insu-] m (ȋ) biol. hormon trebušne slinavke: inzulin se izloča v kri // med. ta hormon živali, uporabljan za bolnike s sladkorno boleznijo: injekcije inzulina ♪
  10.      inženírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na inženirje ali inženirstvo: inženirski naslov, poklic; inženirska služba / inženirski biro / inženirski bataljon; inženirski oficir; inženirske čete, enote; inženirska oficirska šola ♦ voj. inženirska enota enota, ki opravlja zlasti utrjevalna in komunikacijska dela, postavlja in odstranjuje ovire // publ. nanašajoč se na tehnično stran česa: delež inženirske biologije pri predelovanju hrane / inštitut za inženirsko seizmologijo ♪
  11.      inženírstvo  -a s (ȋ) naslov, dejavnost inženirjev: biti ponosen na svoje inženirstvo // s prilastkom dejavnost, ki teoretična tehnična spoznanja uresničuje v praksi: gozdno, kmetijsko inženirstvo ● star. študirati inženirstvo tehniko ◊ voj. rod vojske, ki skrbi zlasti za utrjevalna in komunikacijska dela, za postavljanje in odstranjevanje ovir ♪
  12.      ìracionálen  -lna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. nerazumski, domišljijski: pisatelj niha med racionalnim in iracionalnim svetom / iracionalni način dojemanja ga pri študiju ovira / redko iracionalne želje neuresničljive // ki se ne da doumeti; nedoumljiv: iracionalne besede; iracionalne globine človekove osebnosti / ekspr. ljubezen je bila tista iracionalna sila, ki je vplivala na potek dogajanja ◊ mat. iracionalna enačba enačba, ki ima neznanko pod korenom; iracionalno število število, ki se ne da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili ìracionálno prisl.: iracionalno gledati na kaj; govoriti o tem je precej iracionalno; sam.: njegova trditev je nekaj iracionalnega ♪
  13.      írhar  -ja m (ȋ) 1. izdelovalec irhovine: usnjarji in irharji 2. slabš. neroden, neuglajen moški: prišli so meščani in hribovski irharji ♪
  14.      irigácija  -e ž (á) 1. knjiž. dovajanje vode, zlasti obdelovalnim zemljiščem; namakanje: izkoriščanje rek za irigacijo / vzdrževanje posameznih odsekov irigacije naprav za namakanje 2. med. izpiranje nožnice ali dovajanje čistilne tekočine v danko ♪
  15.      iskáč  -a m (á) 1. redko kdor (kaj) išče; iskalec: iskači zlata / iskači novih poti v umetnosti 2. lov. pes, ki išče divjad in jo spodi iz skrivališča: dober, slab iskač ♪
  16.      iskálo  -a s (á) 1. teh. priprava za iskanje, ugotavljanje česa: reševalci so pri reševanju zasutih alpinistov uporabljali iskala 2. fot. priprava v fotografskem aparatu, filmski kameri za usmerjanje le-te proti motivu in za določanje obsega motiva: dobiti, zajeti predmet v iskalo / briljantno, optično iskalo ◊ fiz. daljnogled z velikim vidnim poljem, postavljen ob astronomskem daljnogledu tako, da sta optični osi vzporedni ♪
  17.      iskáti  íščem nedov., íščite in iščíte (á í) 1. prizadevati si priti do česa a) izgubljenega, manjkajočega: izgubil je denarnico in jo je ves dan iskal; ključ je iskal po vseh predalih; vso listnico je prebrskal in iskal račun, pa ga ni našel / iskati drobiž po žepih b) odsotnega: ne vem več, kje naj ga iščem; iščejo ga kot šivanko zelo, intenzivno / povejte, da se kmalu vrnem, če bi me kdo iskal spraševal po meni / klicali in iskali so dekle po vsej hiši 2. s širokim pomenskim obsegom prizadevati si doseči kaj, priti do česa a) če osebek tega nima: iskati delo, službo, stanovanje; iskati moža, ženina / iskati gobe, maline; iskati vodo; iskati zlato / iskati dovoljenje, nasvet; publ. iskati zdravniško pomoč iti k zdravniku; pren. iskati pravico, srečo b) če osebku to še ni znano: iščejo ustreznejše metode; iskati drugačen, hitrejši način dela / iskati izhod iz težavnega položaja; vzroke za neuspeh bo treba iskati drugje / iskal je primerno besedo, pa je ni našel / krivca še iščejo; povzročitelja bolezni še niso odkrili, ga še iščejo 3. prizadevati si ugotoviti, kje kdo, kaj je a) s povpraševanjem, poizvedovanjem: svojce ponesrečenca so iskali po časopisih in po radiu / dolgo so iskali pravo pot / pobegle zapornike še iščejo; pren., knjiž. njegova misel jo je iskala b) z gledanjem: stal je pri oknu in jo iskal med množico; ozira se okrog, kot bi koga iskala / iskati na zemljevidu, v slovarju c) s tipanjem: v temi je iskal posteljo; zdravnik je dolgo iskal bolnikovo žilo / knjiž. njuni roki sta se iskali 4. navadno z glagolskim samostalnikom želeti, hoteti, pričakovati: iskati pomoč, sočutje, tolažbo pri kom / ekspr.: vedno išče prepir; kar išče, da bi se sprl 5. v namenilniku, v zvezi s hoditi, iti izraža nakup, prevzem: kosilo hodijo iskat v menzo; šel je iskat kruh / greva skupaj v kino, pridi me iskat pridi pome ● ekspr. iskati dlako v jajcu pretiravati v zahtevah po natančnosti; slabš. kaj spet iščeš tu? zakaj si prišel; kakšne namene imaš; ekspr. tu nimaš več kaj iskati pojdi; nisi zaželen; išče koristi želi jih imeti; ekspr. sreča te išče ne zamudi priložnosti, ki ti prinaša korist, uspeh; knjiž. otroci iščejo materi v obraz, kje je oče ji skušajo razbrati z obraza; ekspr. to je gospodar, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati je zelo dober, izreden; kar je iskal, to je dobil zaradi nepremišljenega, neprevidnega ravnanja je doživel kaj neprijetnega; preg. kdor išče, najde iskáti se knjiž. prizadevati si spoznati svoje bistvo: vse življenje se je iskal, pa se ni našel / pisatelj se vsebinsko še išče iskáje: otroci so se, kostanj iskaje, razkropili po gozdu iščóč -a -e: nekaj časa je molčal, iščoč primernih besed iskán -a -o 1. deležnik od iskati: končno je zagledala iskanega otroka; našli so dolgo iskane listine 2. publ. po katerem je veliko povpraševanje: zelo iskani proizvodi; to so trenutno najbolj iskane cigarete; ljudje teh poklicev so precej iskana delovna sila; blago te barve je letos zelo iskano 3. knjiž. nenaraven, izumetničen: njegov besedni izraz je precej iskan / ekspr. iskana aktualnost jemlje romanu vrednost ♪
  18.      iskrén  -a -o prid., iskrénejši (ẹ̄) 1. ki ima pošten, odkrit, naklonjen odnos do okolja: to je iskren prijatelj, tovariš / ekspr. ne bi bila iskrena, če ne bi povedala svojega mnenja // ki vsebuje, izraža tak odnos: iskren pogled; iskrena ljubezen; njene besede so iskrene; izrekli so mu iskreno zahvalo; to so moje najiskrenejše želje / kot izraz hvaležnosti, naklonjenosti, sočutja: iskrene pozdrave od vseh; iskrene čestitke; iskrena hvala; moje iskreno sožalje 2. zastar. ki se živahno, lahkotno premika; isker: imel je dva iskrena konja iskréno prisl.: iskreno govoriti, zahvaliti se, želeti; tega sem iskreno vesel / ekspr., kot podkrepitev iskreno povedano, žal mi je, da sem šel tja ♪
  19.      iskrénost  -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost iskrenega človeka: zelo radi so ga imeli zaradi njegove iskrenosti; v njenih očeh je bral iskrenost / zdravnik je čutil iskrenost njegove zahvale; ekspr. povedal je, kakor je mislil, z vso iskrenostjo ♪
  20.      ískrnica  -e ž (ȋ) zool., navadno v zvezi morska iskrnica enocelična morska živalca s kapljicami maščobe na telesni površini, ki se v vodi svetijo, Noctiluca scintillans: iskrenje morja povzročajo iskrnice ♪
  21.      íslam  -a m (ȋ) vera, ki jo je osnoval Mohamed: sprejeti islam; širjenje islama // publ. miselnost, kultura, ki je pod vplivom te vere: umetnost islama ♪
  22.      íslamski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na islam: islamska umetnost / prebivalci so islamske vere ♪
  23.      ísti  -a -o prid. (ȋ) 1. na katerega se misli, iz katerega se izhaja: še isti dan je izpolnil obljubo; stanujeta v istem hotelu; isti jezik govoreči ljudje; vrnili so se po isti poti; rojena sta istega leta; tega človeka je srečal tudi včeraj na istem mestu / vsak dan odhaja od doma ob istem času; naglas je v sedanjiku in nedoločniku na istem zlogu / knjiž., ekspr. ta isti človek, ki mu je toliko hudega storil, je zdaj njegov sosed prav ta // ekspr., v zvezi z en poudarja nespremenjenost, ponavljanje: vsako leto hodi v en in isti kraj na počitnice; v debati se oglašajo vedno eni in isti ljudje; na vsa vprašanja je dobil en in isti odgovor; skoraj vsak dan je bila na mizi ena in ista jed 2. pog. ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje a) med seboj; enak: dvojčka sta čisto ista b) pri dveh ali več osebah, stvareh: imajo iste cilje, interese; vsi so v istem položaju; besedi z istim pomenom; imata obleko iste barve; sta iste starosti; vsi so istega mnenja c) od določenega, primerjanega: delo je opravil v istem času kot drugi; iste čevlje ima kakor ti; ima isto bolezen kot oče; zemljo je prodal za isto ceno, kot jo je kupil // ki ne dopušča prednosti, izjem: zakon je za vse isti; vsi bodo imeli iste pravice in dolžnosti 3. pog., navadno v povedni rabi ki ohranja, ima lastnosti, značilnosti nespremenjene; enak: nič se ni spremenil, vedno isti je; čisto ista je kot pred petimi leti 4. zastar., v zaimenski rabi ta, tisti: v istih časih so potovali z Gorenjskega na Štajersko čez Kamnik; isto noč od skrbi ni mogel zatisniti očesa / obrnil se je k sinu — isti je stal s povešeno glavo pred njim / pridite po potrdila danes, ker istih pozneje ne bomo izdajali jih; podpisani prosi predsedstvo, da bi mu isto dovolilo dopust da bi mu dovolilo ● zastar. prišla sta oba v isti čas istočasno, hkrati; ekspr. vstopila je isti hip, v istem hipu, ko so govorili o njej prav takrat; govoriti, najti isti jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; ekspr. meče vse v isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi; ekspr. v isti rog trobiti s kom mu v vsem pritrjevati; pog., ekspr. ista figa je, če grem ali ne vseeno je; ekspr. vse bi rad povedal v isti sapi vse naenkrat, hitro; ekspr. v isti sapi ga hvali in graja zelo hitro spreminja odnos do njega; zelo hitro spreminja mnenje o njem ísti -a -o sam.: isto je izjavil pri zaslišanju kot pri razpravi; ekspr. zmeraj goni (eno in) isto; ekspr. pa smo na istem kot prej v enakem položaju kot pred dogodkom, dejanjem, od katerega smo pričakovali spremembo; prim. isto ♪
  24.      ísto  prisl. (ȋ) zastar. tudi, prav tako: nesreča je prizadela isto prebivalce sosednje vasi ♪
  25.      istoróden  -dna -o prid. (ọ̄) ki je istega rodu, iste narodnosti: istorodno prebivalstvo // knjiž. ki je čemu enak glede na nastanek in zgradbo: istoroden pojav; istorodna oblika / redko istorodne črtice in povesti enakovrstne, enake ♪

   2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA