Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Val (2.861-2.885)
- hekatómba -e ž (ọ̑) 1. pri starih Grkih skupina žrtvovanih, darovanih živali, navadno sto goved: v zahvalo je daroval bogovom hekatombo 2. nav. mn., knjiž., ekspr., z rodilnikom veliko število, navadno nasilno, nenaravno umrlih ljudi: vojna je zahtevala hekatombe žrtev ♪
- helebárdnik -a m (ȃ) helebardir: poveljeval je skupini helebardnikov ♪
- helikópterski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na helikopter: helikopterski propeler / uvedli so helikoptersko službo, ki bo nadzorovala promet / helikopterski desant ♪
- hemofilíja -e ž (ȋ) med. bolezensko stanje moških, pri katerem se krvavitev težko ustavi, krvavičnost: podedoval je hemofilijo ♪
- heráldičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na heraldiko, grbosloven: heraldične knjige / zmaj, heraldična žival Ljubljane heráldično prisl.: heraldično stiliziran lev ♪
- hermafrodítski -a -o prid. (ȋ) biol. ki ima moške in ženske spolne organe ali celice hkrati; dvospolen: hermafroditska žival / slabš. narednik je vpil s hermafroditskim glasom zelo tankim, visokim ♪
- hermelín -a m (ȋ) podlasici podobna žival, ki ima pozimi belo dlako in črno liso na koncu repa: nastavljati hermelinom pasti // krzno te živali: kraljevski plašč iz hermelina ♪
- heterogénost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost heterogenega: heterogenost snovi / heterogenost prebivalstva ♪
- hidrofón -a m (ọ̑) teh. priprava za odkrivanje, ugotavljanje zvočnih valov v vodi: odkrivanje podmornic s hidrofonom ♪
- hidroksíl -a m (ȋ) kem. enovalentna atomska skupina iz enega atoma vodika in enega atoma kisika ♪
- hidrológ -a m (ọ̑) strokovnjak za hidrologijo: jezero so raziskovali izkušeni hidrologi ♪
- hijéna -e ž (ẹ̑) 1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih ♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene ♪
- himêra -e ž (ȇ) v grški mitologiji bitje z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom: motiv himere v antični literaturi / himere na gotski cerkvi; pren., ekspr. včasih je razločno zaznaval rast oblastniške himere v sebi in v tovariših ♪
- hímna -e ž (ȋ) 1. pesem kot simbol države, organizacije, gibanja: godba je zaigrala himno; državna, narodna, pionirska, proletarska himna 2. lit. pesem v počastitev, hvalo česa, hvalnica: napisati himno; himna ljubezni, pomladi, svobodi / zmagoslavna himna dela 3. rel. molitev v čast, zahvalo Bogu, hvalnica: moliti, peti himne // pri starih Grkih pesem v čast bogov ali herojev ♪
- hímnus -a tudi -mna m (ȋ) knjiž., redko hvalnica, himna: čudovit himnus naravi / velikonočni himnus ♪
- hinávčiti -im nedov. (ā ȃ) hinavsko se vesti ali govoriti: prilizoval se je in hinavčil, samo da bi dosegel svoj namen; ne hinavči, saj te poznam; hinavčiti pred ljudmi // preh. prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično; hliniti: hinavčiti pobožnost, začudenje ♪
- hípermodêren -rna -o prid. (ȋ-é ȋ-ē) ekspr. zelo moderen: stanovali smo v čudovitem, hipermodernem hotelu / slabš. odkar igrajo samo hipermoderno glasbo, ne zahaja več tja ♪
- hipnótik tudi hipnótikum -a m (ọ́) farm. sredstvo za uspavanje, uspavalo ♪
- hipnotizêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na hipnotizerje: hipnotizerska sposobnost / hipnotizerski pogled / zabaval jih je s svojimi hipnotizerskimi čarovnijami ♪
- hipocénter tudi hipocênter -tra m (ẹ̄; ē) geol. točka pod zemeljsko površino, od koder izvirajo potresni valovi, žarišče potresa: globina hipocentra ♪
- hipokorístikon tudi hipokorístik -a m, mn. hipokorístika s tudi hipokorístiki m (ȋ) lingv. ljubkovalno ime, ljubkovalna beseda: Tonček je hipokoristikon od Anton ♪
- historízem -zma m (ȋ) knjiž. poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev: historizem pri pouku; umetnost je zajel val historizma / historizem v literarni zgodovini proučevanje literature s stališča zgodovinskega razvoja ♪
- híša -e ž (í) 1. stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi: hiša stoji na samem, ob cesti; graditi, obnavljati, zidati hišo; gaz je vodila od hiše do hiše; ustavil se je pred domačo hišo; kamnita, lesena hiša; kmečka, meščanska hiša; nadstropna, pritlična hiša; nova, velika hiša; hiša z balkonom; lastnik hiše / stanovanjska hiša / atrijska hiša pritlična, navadno enodružinska, z ograjenim dvoriščem; enodružinska ali enostanovanjska hiša; montažna hiša; počitniška hiša; vogalna, vrstna hiša / v osmrtnicah pogreb bo izpred hiše žalosti v kateri je umrli živel / mestna hiša sedež mestne uprave; knjiž. hiša božja cerkev; vznes. hiša pravice sodišče / ekspr. vsa hiša se je zbrala vsi prebivalci hiše ♦ arhit. alpska hiša; panonska hiša 2. družinska skupnost, družina: to hišo že dolgo poznam; sosedova hiša je zelo gostoljubna; ekspr. vedeli so, da je hiša
partizanska da podpira partizane, sodeluje z njimi / pri hiši je pet otrok; pri tej hiši sta le dva za delo / sina je spodil od hiše od doma / z oslabljenim pomenom: kruh smo imeli pri hiši samo ob največjih praznikih; ekspr. daj mu že, kar hoče, da bo mir pri hiši // s prilastkom skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: to je že od nekdaj bogata, premožna hiša; izhaja iz meščanske, plemiške hiše; cesarska, kraljevska hiša; bibl. iz hiše Davidove 3. publ., s prilastkom podjetje ali ustanova, zlasti trgovska, kulturna: avtomobilska hiša Fiat; časopisna, založniška hiša; filmska hiša / gledališka hiša gledališče / Modna hiša v Ljubljani // poslopje tega podjetja ali te ustanove: v mestu gradijo veliko trgovsko hišo; obnovili so dramsko hišo 4. glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši: hiša z veliko hrastovo mizo in lončeno pečjo; vsa družina se je ob večerih zbrala v hiši / gornja hiša soba v nadstropju kmečke hiše; mala ali zadnja hiša
manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje 5. redko zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica: polževa hiša ● ekspr. hiša nam še ne gori nad glavo ne mudi se nam še tako zelo; ekspr. otroci so postavili celo hišo na glavo v hiši, v stanovanju so povzročili velik nered; na starost je hodil od hiše do hiše beračil; odkar je gospodar, so k hiši dokupili že tretjo njivo h kmetiji, posestvu; prišla je praznih rok k hiši v zakon ni prinesla denarja, premoženja; prodajati po hišah ponujati blago v nakup neposredno stanovalcem; v svoji hiši bom že sam napravil red stvari, ki se tičejo mene ali moje družine, bom uredil sam; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom šel več k tem ljudem; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož
pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena ♪
- híšen -šna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hišo: hišni prag, vogel / hišni gospodar, lastnik / hišna dela; manjša hišna popravila / hišna centralna kurjava / povabili so vse hišne prijatelje / hišni pes pes, ki se goji v stanovanju, zlasti za družbo, zabavo; hišni red pravila o pravicah in dolžnostih stanovalcev, navadno v večstanovanjski hiši; hišni svet izmed stanovalcev izvoljen samoupravni organ; hišni telefon; hišni zdravnik; hišna goba rastlina zajedavka, ki uničuje vlažen vgrajen les; hišna pomočnica gospodinjska pomočnica; hišna številka; hišno ime ime hiše, domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; hišna vrata glavna, vhodna vrata hiše, zgradbe ● iron. v stanovanju je našel hišnega prijatelja ženinega ljubimca; ekspr. v razpredelnico je napisal same hišne številke izmišljene, neprave ◊ zool. hišni pajek pajek, ki prede lijakaste
mreže po kotih, Tagenaria domestica; hišna miš ♪
- hiševáti -újem nedov. (á ȗ) star. biti gospodar, gospodariti: hiševal je na dveh gruntih ♪
2.736 2.761 2.786 2.811 2.836 2.861 2.886 2.911 2.936 2.961