Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Val (226-250) 
- izposojeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor izposoja: izposojevalec avtomobilov, filmov, športnih rekvizitov 2. kdor si izposoja: v knjižnici se je povečalo število mladih izposojevalcev ♪
- izposojeválen tudi sposojeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izposojanje: izposojevalna pravila / izposojevalni čas / izposojevalna knjižnica ♪
- izposojeválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od izposojevalec: zaposlila se je kot izposojevalka ♪
- izposojeválnica tudi sposojeválnica -e ž (ȃ) prostor, kjer se izposoja: knjižnica ima izposojevalnico in čitalnico; poleg bifeja so uredili izposojevalnico športne opreme // ustanova, ki izposoja: izposojevalnica filmov ♪
- izposojevalnína -e ž (ȋ) izposojnina: knjižnica se ne more vzdrževati samo z izposojevalnino ♪
- izpovedoválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor izpoveduje: v teh pesmih se kaže kot globok izpovedovalec / izpovedovalec svojih nazorov ♪
- izpraševálec tudi spraševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor izprašuje: pokazal se je kot neutruden izpraševalec / pri ustnem anketiranju so izpraševalci obiskali nad petsto družin 2. kdor z vprašanji ugotavlja, preverja kandidatovo znanje: določiti izpraševalce; z natančnimi odgovori je presenetil izpraševalce; izpraševalec metodike; izpraševalec pri izpitu 3. zasliševalec: ujetnika so odpeljali pred stroge izpraševalce ♪
- izpraševálen tudi spraševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izpraševanje: izpraševalna snov / izpraševalna komisija izpitna komisija / zapornika so pripeljali v izpraševalno sobo ♪
- izpraševálka tudi spraševálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od izpraševalec: odgovarjal je vneti izpraševalki / izpraševalka pri izpitu ♪
- izpraznjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izpraznjevanje: izpraznjevalna priprava ♦ teh. izpraznjevalni ventil ♪
- izpričeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj izpričuje: izpričevalec ljudske volje / kinematografi so najvidnejši izpričevalci kulture kakega mesta ♪
- izraževálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. izpovedovalec: umetnik je izraževalec najgloblje resnice o življenju / izraževalci razredne ideologije ♪
- izraževálen -lna -o prid. (ȃ) redko izrazen: izraževalna možnost / izraževalno sredstvo ♪
- izrezoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor izrezuje: izrezovalec lesenih igrač / izrezovalec papirja ♪
- izrezoválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za izrezovanje: izrezovalni stroj; izrezovalna žaga / izrezovalna pola pola z narisanimi in pobarvanimi figurami ali deli figur, ki jih otroci izrezujejo ♪
- izrezoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) 1. ženska oblika od izrezovalec: izrezovalka papirja 2. les. žaga za izrezovanje ♪
- izročeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj izroča, izroči: izročevalec posestva ♪
- izročeválka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od izročevalec: izročevalka premoženja ♪
- izsekoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor izsekuje: izsekovalci gozdov ♦ teh. delavec pri izsekovalnem stroju ♪
- izsekoválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se izsekuje: izsekovalno orodje / izsekovalni stroj ♪
- izseljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izseljevanje: izseljevalna baza / izseljevalna politika ♪
- izsesoválec -lca [sǝs-u̯c tudi sǝs-lc in ses-u̯c tudi ses-lc] m (ȃ) zastar. izkoriščevalec: izsesovalci ljudstva ♪
- izsiljeválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor izsiljuje: prišel je v roke izsiljevalcem; ekspr. nesramen, velik izsiljevalec ♪
- izsiljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izsiljevanje: izsiljevalne metode / izsiljevalno pismo / izsiljevalna skupina ♪
- izsiljeválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki izsiljuje: je znana izsiljevalka ♪
101 126 151 176 201 226 251 276 301 326 
