Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Val (1.511-1.535)


  1.      bárvast  -a -o prid. (ȃ) 1. ki vsebuje barvo; barven: barvasti svinčniki; barvaste krede / barvasto prebivalstvo barvnopolto / barvaste kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvasta metalurgija // ki je v barvah, ant. črno-bel: barvast posnetek; barvasta fotografija 2. ki se mu da drugačna barva, kot jo ima navadno: barvast papir; barvasta tkanina; barvasto steklo ♪
  2.      bárven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barvo: barvni kontrasti, odtenki; ubranost barvnih tonov; barvna harmonija; široke barvne ploskve / barvna snov; barvno sredstvo / barvna lestvica, skala ♦ med. barvna slepota nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; tisk. barvni valj // ki vsebuje barvo: barvni trak za pisalni stroj; barvni svinčniki / človek barvne polti človek, ki ni bele rase / barvne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvna metalurgija // ki je v barvah, ant. črno-bel: barvni diapozitiv; cinemaskopski barvni film; barvna fotografija; barvna televizija / barvni kliše, lesorez, tisk bárvno prisl.: barvno dognana slika; barvno vzorčaste tkanine ♪
  3.      barvílnica  -e ž (ȋ) izdelovalnica barvil: delati v barvilnici // redko barvarna ◊ bot. barvilnice visoke trajnice z barvilnimi jagodami, Phytolaccaceae ♪
  4.      barvítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost barvitega: barvitost cvetja / barvitost Jurčičevega jezika; barvitost pripovedi; Pariz jo je prevzel s svojo barvitostjo / hvalijo barvitost njegove skladbe; zvočna barvitost ♪
  5.      bárvnica  -e ž (ȃ) tisk. naprava pri tiskalnem stroju za nanašanje barve na stavek: produktivnost strojev se je povečala tudi zaradi izboljšanih barvnic ◊ biol. celica z barvilom pri človeku ali živalih, ki more prilagajati barvo kože okolici ♪
  6.      básen  -sni ž (ȃ) lit. poučna pripoved, v kateri nastopajo poosebljene živali ali stvari: basni Krilova; basen o lisici in grozdju ♪
  7.      bastárden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bastarde: bastardna žival; pren. ta beseda je bastardna tvorba ♪
  8.      bastardírati  -am dov. in nedov. (ȋ) biol. medsebojno oploditi živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti; križati: bastardirati rž in pšenico; bastardirati žrebca z oslico bastardíran -a -o: bastardirane čebele ♪
  9.      bàš  prisl. (ȁ) star. poudarja trditev; prav, ravno: baš to mi ugaja; baš za naše kraje so se bili vroči boji; baš narobe je res; v dežju ni baš prijetno na pot / plačeval je, kakor se mu je baš zljubilo pač / baš je šel mimo pravkar, ravnokar ♪
  10.      bàt  in bát báta m (ȁ á; ȃ) 1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: tolkel je z batom po sekiri, dokler se grča ni razklala; zabijati kole z batom ♦ šport. palica za igranje biljarda 2. strojn. strojni del, ki se giblje v valju: bat se hitro premika / dvostranski bat ki je na obeh straneh v stiku z delovno snovjo; enostranski bat ki je samo na eni strani v stiku z delovno snovjo; gib bata ♪
  11.      batisfêra  -e ž (ȇ) 1. teh. jeklena krogla za raziskovanje morskih globin: okrogla okenca batisfere 2. geogr. področje morskih globin: rastlinstvo in živalstvo batisfere ♪
  12.      bavbáv  -a m (ā) otr. namišljeno bitje, ki vzbuja strah: če ne boš priden, te bo vzel bavbav; mati straši otroke z bavbavom; strašen bavbav / ekspr. socializem so prikazovali kot nekakšen bavbav ♪
  13.      bazén  -a m (ẹ̑) 1. obzidan prostor za vodo: kopati se v bazenu; betoniran bazen; plavalni, zimski bazen; bazen s termalno vodo / akumulacijski bazen hidroelektrarne ♦ šport. olimpijski bazen dolg 50 metrov 2. s prilastkom ozemlje okoli kakega središča; področje, območje: gospodarska vloga Maribora in mariborskega bazena; podonavski, zasavski bazen; države sredozemskega bazena / krimski rekreacijski bazen // okoliš z naravnimi bogastvi: gozdarsko-lesni bazen; premogovni, surovinski bazen ♪
  14.      béda  -e ž (ẹ́) velika materialna ali duhovna stiska: vojske so pahnile prebivalstvo v največjo bedo; živeti v bedi; bil je prava podoba bede in zapuščenosti / knjiž. izjokal je vso bedo svojega srca ♪
  15.      bedáček  -čka m (á) 1. ljubk. manjšalnica od bedak: ne joči, bedaček moj mali! 2. redko bebček: norčevali so se iz vaškega bedačka ♪
  16.      bedák  -a m (á) ekspr. omejen, neumen človek: ne verjamem, saj nisem bedak / kot psovka molči, bedak ∙ ekspr. ne bom ti za bedaka ne pustim, da bi se norčeval iz mene; ne pustim, da bi me goljufal; ekspr. imeti koga za bedaka norčevati se iz koga ♪
  17.      bédeker  -ja m (ẹ̑) turistični priročnik, vodič: znamenitosti Pariza si je ogledoval z bedekerjem v roki ♪
  18.      béden  -dna -o prid., bédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je v veliki materialni ali duhovni stiski: bedno ljudstvo / bedno življenje // ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: prebijati se z bedno plačo // ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: bedna žival je komaj še stala od utrujenosti / delil je z jetniki bedno usodo 2. ekspr. zaničevanja vreden: bedni izdajalec / bedni izgovori; to je bedna laž ♪
  19.      bednjár  -ja [bǝd] m (á) nar. izdelovalec kadi, čebrov ♪
  20.      bég 1 -a m (ẹ̑) 1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo: pognati se, spustiti se v beg; zapoditi sovražnika v beg; divji, paničen beg; beg v gozdove; pren. beg pred samim seboj // rešitev iz neugodnih razmer: beg iz zapora; knjiž. beg iz stvarnosti, od življenja ∙ publ. zločinec je na begu ga še niso prijeli 2. knjiž. hitro časovno odmikanje: beg časa, let / beg valov ◊ astr. beg osvetij medsebojno oddaljevanje osvetij; ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta ♪
  21.      bégati  -am nedov. (ẹ̑) 1. nemirno hoditi sem in tja: žival bega po kletki; begati po gozdu, po sobi; begati sem ter tja / sence begajo po stenah / njegov pogled bega naokrog; begati z očmi; pren. misli begajo od spomina do spomina 2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: človek pogosto bega in blodi 3. preh. spravljati v zmedenost, v zmoto: to ljudi moti in bega; čudne sanje ga begajo; dekle mu bega misli; ne begaj ga z vražami begajóč -a -e: begajoč pogled ♪
  22.      bekón  -a m (ọ̑) agr. prašič mesnate pasme za pitanje: zaklati bekona; pitanje, vzreja bekonov // ed. meso takega prašiča: prodali so tisoč ton kvalitetnega bekona ♪
  23.      bélče  -ta [tudi u̯č] m (ẹ̑) nar. zahodno belkasta žival, navadno konj; belec: belče se je pognal v dir ♪
  24.      bélček  -čka [tudi u̯č] m (ẹ̑) 1. ekspr. belkasta žival: od vseh zajčkov je imel najrajši belčka; osedlati (konja) belčka 2. pog., slabš. belogardist, domobranec: to so nažgali belčke; Švabi in belčki napadajo ♪
  25.      bélec  -lca [za žival tudi u̯c] m (ẹ̑) 1. človek bele rase: boj za enakopravnost črncev in belcev 2. belkasta žival, navadno konj: jahati na belcu; isker belec 3. pog., slabš., redko belogardist, domobranec: belci in Lahi so napadli partizane ♪

   1.386 1.411 1.436 1.461 1.486 1.511 1.536 1.561 1.586 1.611  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA