Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Val (1.261-1.285) 
- zanikoválen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki izraža, vsebuje zanikanje, odklanjanje: pesnikov zanikovalni odnos do življenja / zanikovalna kretnja ♪
- zanikoválski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na zanikovalce ali zanikovalstvo: zanikovalska miselnost / pesnikov zanikovalski odnos do stvarnosti / zanikovalska narava te filozofske smeri ♪
- zanikoválstvo -a [u̯s tudi ls] s (ȃ) knjiž. mišljenje ali ravnanje, ki temelji na negativnem, odklonilnem odnosu do vsega: nasprotovati zanikovalstvu / pojav zanikovalstva v poeziji tistega časa ♪
- zapeljeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) ekspr. kdor koga zapeljuje: zapeljevalec mladine / zapeljevalec deklet ♪
- zapeljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zapeljevanje: zapeljevalna spretnost / zapeljevalen prizor v drami ♪
- zapisoválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj zapisuje: zapisovalec pogovora; napake zapisovalcev / zapisovalec ljudskih pesmi ♪
- zapisoválen -lna -o prid. (ȃ) ki se uporablja za zapisovanje: zapisovalna naprava ♪
- zapisoválnik -a m (ȃ) teh. naprava za zapisovanje spremenljivih (fizikalnih) količin: zapisovalnik jakosti zvoka; zapisovalnik potresnih sunkov ♪
- zapovedoválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor zapoveduje: soglašati z zapovedovalcem; zapovedovalci in izpolnjevalci zapovedi / postal je zapovedovalec v hiši ♪
- zapovedoválen -lna -o prid. (ȃ) ki (rad) zapoveduje: zapovedovalen človek; nekateri otroci so zapovedovalni / zapovedovalne besede zapovedoválno prisl.: zapovedovalno reči, vprašati ♪
- zapovedoválnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost zapovedovalnega človeka: motila ga je njena zapovedovalnost ♪
- zarisoválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se zarisuje: zarisovalno orodje ♦ obrt., tisk. zarisovalna igla orodje v obliki paličice z zelo trdo konico za delanje raz v kovino ♪
- zarotoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) po ljudskem verovanju kdor izgovarja določene besede, dela določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: zarotovalec ni imel več moči / zarotovalec zla ♪
- zasekoválen -lna -o prid. (ȃ) mont. ki se uporablja za zasekovanje premoga, rude: zasekovalni stroj; zasekovalno kladivo ♪
- zasledoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor koga zasleduje: uiti zasledovalcem; bežati pred zasledovalci / policisti s psi zasledovalci / publ. zasledovalci vodečega kolesarja, tekača // publ. kdor se sproti seznanja s čim: zasledovalci dogodkov, sprememb ♪
- zasledoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zasledovanje: zasledovalni nagon pri psu / zasledovalna akcija; zasledovalne vojaške enote / zasledovalni psi; zasledovalna ladja ◊ psiht. zasledovalna blodnja neosnovano bolezensko občutje zasledovanosti in ogroženosti; šport. zasledovalna vožnja v kolesarstvu tekmovanje v hitrostni vožnji na določeni razdalji, pri katerem tekmovalca, tekmovalci startajo z različnih mest ter skušajo drug drugega prehiteti ali doseči boljši čas ♪
- zasliševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor zaslišuje: zasliševalec je ponovil vprašanje ♪
- zasliševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zasliševanje: zasliševalne metode / zasliševalni organi / zasliševalni zapisnik / zasliševalna soba ♪
- zasliševálnica -e ž (ȃ) prostor za zasliševanje: soočiti pričo in osumljenca v zasliševalnici ♪
- zasliševálski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na zasliševalce ali zasliševanje: zasliševalske metode / zasliševalska služba ♪
- zasmehoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor koga zasmehuje: zavrniti zasmehovalce ♪
- zasmehoválen -lna -o prid. (ȃ) ki izraža zasmehovanje: zasmehovalna razlaga / zasmehovalne besede; zasmehovalna pesem ♪
- zasmehoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od zasmehovalec: nesramna, predrzna zasmehovalka ♪
- zasramoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor koga zasramuje: upreti se zasramovalcem / zasramovalci jezika ♪
- zasramoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zasramovanje: zasramovalna dejanja / zasramovalni steber sramotilni steber ♪
1.136 1.161 1.186 1.211 1.236 1.261 1.286 1.311 1.336 1.361 
