Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Val (1.136-1.160)


  1.      umoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na umovanje: umovalna sposobnost / umovalna metoda spekulativna ♪
  2.      uničeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor uničuje: uničevalec škodljivcev / ogenj je velik uničevalec gozdov / ekspr. ti si pravi uničevalec vsega lepega ♪
  3.      uničeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na uničevanje: uničevalna sredstva za vrtne škodljivce / pošiljati vojsko na uničevalne pohode; uničevalna vojna / uničevalni nameni; uničevalna moč potresa / ekspr. prevzel ga je uničevalen bes uničeválno prisl.: uničevalno delovati ♪
  4.      uničeválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od uničevalec: uničevalka vrtnih škodljivcev / rja je huda uničevalka železa / knjiž., ekspr. večna uničevalka smrt ♪
  5.      uničeválnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost uničevalnega: človekova pohlepnost in uničevalnost / upreti se vojni uničevalnosti ♪
  6.      uničeválski  -a -o [u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na uničevalce: uničevalska strast; uničevalsko izživljanje / uničevalsko delovanje naravnih sil uničevalno ♪
  7.      upepeljeválnica  -e ž (ȃ) stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij: upepeljevalnica na Žalah ♪
  8.      upepeljeválnik  -a m (ȃ) knjiž., redko sežigalna naprava: upepeljevalnik za smeti ♪
  9.      upovedoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na upovedovanje: upovedovalni postopek / upovedovalna sposobnost ♪
  10.      uravnaválec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) knjiž. kdor kaj uravnava: človek postaja zavesten uravnavalec medčloveških odnosov / trg je uravnavalec proizvodnje ♪
  11.      uravnaválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se kaj uravnava: uravnavalna naprava ♪
  12.      urejeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor kaj ureja: urejevalec kartoteke, podatkov / urejevalci pravopisa / ekspr. filozofi, politiki in drugi urejevalci sveta / ekspr. glavni urejevalec trga je bila država 2. knjiž. regulator: urejevalec vlažnosti se je pokvaril / tudi koža je urejevalec telesne temperature ♪
  13.      urejeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na urejevanje: urejevalna načela / končati urejevalna dela ♪
  14.      urejeválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od urejevalec: urejevalka kartoteke / država kot urejevalka družbenega dogajanja ♪
  15.      urejeválnik  -a m (ȃ) elektr. računalniški program za postavljanje, oblikovanje in popravljanje datotek pred njihovo dokončno uporabo: grafični urejevalnik; urejevalnik besedil ♪
  16.      uresničeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj uresničuje: uresničevalec načrta, zamisli / knjiž. delovne množice so odločilni uresničevalec teh ciljev ♪
  17.      uresničeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na uresničevanje: uresničevalna sposobnost / uresničevalne možnosti ♪
  18.      uresničeválka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od uresničevalec: mlada, sposobna uresničevalka načrta ♪
  19.      urezoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) delavec, ki urezuje: urezovalec usnjene galanterije ♪
  20.      usklajeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj usklajuje: usklajevalec dela v skupini / usklajevalec različnih interesov ♪
  21.      usklajeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na usklajevanje: usklajevalna naloga, vloga / usklajevalni sestanek ♪
  22.      usmerjeválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. kdor kaj usmerja: več let je bil usmerjevalec prometa na križiščih / časnikar je usmerjevalec javnega mnenja / duhovni, idejni, umetniški usmerjevalec / usmerjevalec pogovora ♦ ptt poštni delavec, ki razvršča poštne pošiljke po poštnih centrih, naslovnih poštah 2. kar kaj usmerja: likovna vzgoja je pomemben usmerjevalec pri oblikovanju človekove osebnosti; ta ideja naj bi bila usmerjevalec kritike 3. naprava, priprava, ki kaj usmerja: avtomatski usmerjevalec; usmerjevalec niti pri šivalnem stroju ♪
  23.      usmerjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na usmerjanje: usmerjevalni signali; usmerjevalne črte na cestišču; usmerjevalne naprave / članki so bolj ali manj usmerjevalni; idejno, pedagoško usmerjevalno delo usmerjeválno prisl.: usmerjevalno vplivati ♪
  24.      usmerjeválka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) 1. ženska, ki kaj usmerja: prometna usmerjevalka / bila je ocenjevalka in usmerjevalka gledališkega dogajanja / stranka je glavna usmerjevalka notranje politike 2. kar kaj usmerja: misel je usmerjevalka jezika 3. elektr. elektronka za usmerjanje izmeničnega toka: zamenjati usmerjevalko / vakuumska usmerjevalka ♪
  25.      usmerjeválnik  -a m (ȃ) ptt naprava za razvrščanje poštnih pošiljk po poštnih centrih: paketni usmerjevalnik ♪

   1.011 1.036 1.061 1.086 1.111 1.136 1.161 1.186 1.211 1.236  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA