Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Val (1.086-1.110)
- svetoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od svetovalec: žena mu je bila najboljša prijateljica in svetovalka; dobra, pametna svetovalka / pri delu je sodelovala kot svetovalka; modna svetovalka / pedagoška svetovalka / samostojna svetovalka ♪
- svetoválnica -e ž (ȃ) posvetovalnica: hoditi, iti v svetovalnico / vzgojna svetovalnica; svetovalnica za kontracepcijo / poklicna svetovalnica ♪
- svetoválski -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) redko svetovalen: svetovalsko delo ♪
- svetoválstvo -a [ls in u̯s] s (ȃ) 1. dejavnost svetovalcev: posvetiti se svetovalstvu / začeli so se kazati sledovi njegovega svetovalstva 2. svetovalna služba: svetovalstvo za izbiro poklica / pravno svetovalstvo ● sodnik in mestno svetovalstvo v stari Avstriji mestni svet, svétniki ♪
- ščuválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) hujskač: prijeli so nekaj ščuvalcev in kalivcev miru / vojni ščuvalci ♪
- ščuválen -lna -o prid. (ȃ) hujskaški: ščuvalen govor ♪
- šéstváljen -jna -o prid. (ẹ̑-ȃ) strojn. ki ima šest valjev: šestvaljni motor ♪
- šiválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja s šivanjem: šivalec usnjene konfekcije / strojni šivalec ♪
- šiválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na šivanje: šivalni tečaj / šivalni pribor, stroj; šivalna košarica; šivalna mizica ♪
- šiválka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska, ki se poklicno ukvarja s šivanjem: likalka in šivalka pletenin / strojna šivalka ♪
- šiválna -e ž (ȃ) 1. redko šivalnica: delavke iz šivalne 2. star. šivanka: vdeti nit v šivalno ♪
- šiválnica -e ž (ȃ) prostor, obrat za šivanje: v novem poslopju sta šivalnica in likalnica; šivalnica perila ♪
- šiválnik -a m (ȃ) knjiž., redko šivalni stroj: drdranje šivalnika ♪
- štírivalénten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) kem. ki lahko veže štiri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini: štirivalentno žveplo ♪
- štíriváljen -jna -o prid. (ȋ-ȃ) strojn. ki ima štiri valje: štirivaljni motor ♪
- tekmoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor tekmuje na tekmovanju, tekmi: tekmovalci igrajo drug z drugim; izkušen, vrhunski tekmovalec; smučarji tekmovalci ● zastar. službo je dobil, čeprav je imel več tekmovalcev tekmecev ◊ šport. diskvalificirati tekmovalca; tekmovalci v veleslalomu ♪
- tekmoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tekmovanje: tekmovalna pravila / tekmovalna oprema / tekmovalna sreča / tekmovalni športi / tekmovalni čoln ♦ šport. tekmovalna proga tekmoválno prisl.: tekmovalno se ukvarjati z jadranjem ♪
- tekmovalíšče -a s (í) prostor za tekmovanje: stopiti na tekmovališče / olimpijska tekmovališča ♪
- tekmoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki tekmuje na tekmovanju, tekmi: dresi tekmovalk; rezultati tekmovalk / tekmovalke za naslov miss sveta ● zastar. v tem je bila dolgo brez tekmovalke tekmice ♪
- tekmoválnost -i ž (ȃ) nagnjenje, želja po tekmovanju: vzbujati tekmovalnost; to izvira iz tekmovalnosti / tekmovalnost sošolcev ♪
- tekmoválski -a -o [ls in u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na tekmovalce: tekmovalske zahteve / tekmovalska oprema tekmovalna oprema ♪
- tlakoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja s polaganjem tlaka: utrjevalci cestišča in tlakovalci ♪
- tlakoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tlakovanje: tlakovalne kocke / tlakovalna dela ♪
- točkoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor točkuje: točkovalci stanovanj ♪
- točkoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na točkovanje: točkovalna komisija / točkovalne tabele ♪
961 986 1.011 1.036 1.061 1.086 1.111 1.136 1.161 1.186