Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VRT (173-197)


  1.      bóben  -bna m (ọ̑) 1. glasbilo v obliki valja, ki ima na obeh straneh napeto kožo: bobni ropotajo; igrati, tolči, udarjati na boben; razbijati po bobnu; veliki boben; vojaški boben; sit sem ko boben; trebuh je napet kot boben; na to se razume, spozna kakor zajec na boben prav nič ∙ star. na Laškem je zapel boben začela se je vojska 2. ekspr., navadno v zvezi s pognati, priti prisilna dražba, gospodarski propad: kmetija je šla na boben; pognati, priti, spraviti na boben; grozil jim je z bobnom 3. rabi se samostojno ali s prilastkom bobnu podoben del naprave, stroja: zavrteti loterijski boben; dati perilo v boben pri pralnem stroju; spuščati snope v boben pri mlatilnici; pištola na boben bobenček ◊ avt. zavorni boben pri zavori na kolesu; elektr. kabelski boben za navijanje kabla; strojn. čistilni boben za čiščenje kovinskih izdelkov; teh. mešalni boben pri betonskem mešalniku; um. boben valjasti del sestavljenega stebra ♪
  2.      bóbenček  -čka [bǝn] m (ọ̑) 1. manjšalnica od boben: razbijati po bobenčku; ročni bobenček / vrteti ročico loterijskega bobenčka // vrtljiv valjček pri revolverju: revolver na bobenček 2. pog. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom; bobnič: ne vpij, saj mi bo še bobenček počil ♪
  3.      bóbnič  -a m (ọ̑) 1. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom: ob eksploziji mu je počil bobnič; zvočni valovi tresejo bobnič 2. manjšalnica od boben: udarjati po bobniču // vrtljiv valjček pri revolverju; bobenček: revolver na bobnič ♪
  4.      bohotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) bujno in hitro rasti: na vrtu bohota plevel / celice tkiva bohotajo; pren. na dvoru je bohotala puhloglavost ♪
  5.      bonsáj  -a m (ȃ) vrtn. v posodi gojeno miniaturno drevo ali grm: posaditi bonsaj ♪
  6.      bosíljek  -jka m (ȋ) nar. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika: dehteči bosiljek ♪
  7.      botáničen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na botaniko: botanična terminologija; botanično ime / botanična zbirka; botanični rezervat področje, ki je zavarovano zaradi redkih ali ogroženih pomembnih rastlinskih vrst; botanični vrt vrt, v katerem gojijo rastline za študijske in splošno izobraževalne namene ♪
  8.      botániški  -a -o prid. (á) zastar. botaničen: botaniški vrt ♪
  9.      božíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na božič: božični dan; božični prazniki; božični večer večer pred božičem / delati božično drevesce ◊ vrtn. božični kaktus členkast kaktus z živo rdečimi cveti, Epiphyllum; božične jagode lončna rastlina z živo rdečimi strupenimi jagodami, Solanum capsicastrum ♪
  10.      bôžji  -a -e prid. (ó) 1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja Kristusova mati; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega // namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša / božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike 2. v medmetni rabi, včasih kot zapostavljeni prilastek, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža a) začudenje, presenečenje: križ božji, ali je to mogoče b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake ● božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja ◊ bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja ♪
  11.      bráda  -e stil. -é ž, rod. mn. brád (á) 1. spodnji del obraza: podpirati si brado; zapet do brade; z brado pridržati šal; gola, koščena, okrogla brada; jamica na bradi 2. dlakava rast na obrazu: brada mu raste, sega do pasa; briti, gladiti, nositi brado; pustiti rasti brado; častitljiva, črna, dolga, močna, gosta, trda, kratko pristrižena, siva brada; gospod s kozjo brado / Matjaževa brada brada pravljičnega kralja Matjaža / kot vzklik pri prerokovi bradi 3. kar je podobno bradi: z vej visijo brade lišaja / brada pri govedu, konju mahedrava koža pod vratom; brada pri divjem petelinu šop peres na grlu / žarg. gamsova brada gamsov čop ● pog. ta dovtip ima že brado je star; ima dve bradi brado s podbradkom; star. dajati na brado na upanje; smehljati se v brado sam pri sebi; zastar. viseti za brado biti odvisen; pog. problem z brado star; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase ◊ agr. brada na koruznem storžu lasje, laski; bot. travniška kozja brada travniška rastlina z bledo rumenim koškom in ozkimi listi, Tragopogon pratensis; čeb. brada deščica pred žrelom panja; friz. cesarska brada dvodelna; francoska brada z dolgimi, v spodnjem delu v tri pramene razdeljenimi kocinami; mornarska brada navzgor počesana; les. brada zatrgani del pri štoru, pri tramu; metal. brada odvečni material pri odlitkih, ki ostane na stikih kalupov, modelov; teh. brada del ključa, ki prijemlje v ključavnico; vrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa ♪
  12.      brenčáti  -ím nedov., brénči in brênči; brénčal in brênčal (á í) 1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel // dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede 2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi 3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči brenčé: brenče letati brenčèč -éča -e: brenčeč glas; brenčeča vrtavka ♪
  13.      bréskvica  -e ž (ẹ̑) 1. manjšalnica od breskev: njena lica so podobna breskvici 2. vrtn. vrtna rastlina z rdečkastimi cveti; balzaminka: dišalo je po rožmarinu in breskvici ♪
  14.      brezkônčen  -čna -o prid. (ó) knjiž. ki je brez konca: brezkončna pot; širno, brezkončno morje / brezkončne noči brez spanja // ekspr. zelo velik ali dolgo trajajoč: brezkončna žalost; brezkončno gorje / brezkončna tišina ♦ strojn. brezkončni vijak vijak, ki se vrti, a se v vzdolžni smeri pri tem ne premika; teh. brezkončna veriga ♪
  15.      bŕglez 2 -a m (ȓ) nar. zahodno vrtavka: dekle se je vrtelo po hiši kakor brglez ♪
  16.      brjár  -ja m (ȃ) nar. zahodno leseno plesišče na prostem, oder: fantje in dekleta se vrtijo po brjarju ♪
  17.      bŕk  -a m (ȓ) nav. mn. 1. dlaka pod nosom: brki mu že poganjajo; brke briti, česati; brke si striže na krtačko; brke pogladiti, sukati, vihati si; dolgi, povešeni brki / desni, levi brk ∙ brki so se mu povesili užaljen je, potrt; ekspr. oče se je smehljal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk kaj povedati komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje; ekspr. v brk se mu laže, smeje predrzno, nesramno 2. daljša dlaka nad gobcem živali: mačka miga z brki ◊ vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika ♪
  18.      brkljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. dajati si opravka z drobnimi deli: težkega dela ne zmore več, samo okoli hiše kaj brklja; brkljati po štedilniku, po vrtu 2. pog. brskati, stikati, šariti: brkljati po krožniku; zamišljeno brklja po omari; brkljati po torbici za ključi / kaj brkljaš tod? ♪
  19.      bŕlez  -a m (ȓ) nar. zahodno vrtavka: vrti se kot brlez ♪
  20.      brogovíta  -e ž (ȋ) bot. grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami, Viburnum opulus: na robu gozda je cvetela brogovita; vrtna brogovita okrasni grm z belimi cveti v socvetjih, podobnih kepam, Viburnum opulus sterile ♪
  21.      brstíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na brstič: brstični vrh ♦ vrtn. brstični ohrovt ohrovt, ki ima ob steblu mnogo glavičastih brstov ♪
  22.      bŕstnat  -a -o prid. (ȓ) poln brstov: drevje je že močno brstnato ♦ vrtn. brstnati ohrovt brstični ohrovt ♪
  23.      bršlínka  -e ž (ȋ) vrtn. bršljanka: na oknu cvetijo begonije in bršlinke ♪
  24.      bršljánast  -a -o prid. (ȃ) porasel z bršljanom: bršljanaste stene ♦ vrtn. bršljanasta pelargonija bršljanka ♪
  25.      bršljánka  -e ž (ȃ) vrtn. bršljanu podobna lončna rastlina z živobarvnimi cveti, Pelargonium peltatum: na oknu cvetijo bršljanke ♪

   48 73 98 123 148 173 198 223 248 273  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA