Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
VRT (1.051-1.075)
- rezívka -e ž (ȋ) vrtn. zgodnja solata, ki ne dela glav: gojiti rezivko / posejati rezivko ♪
- ríngelšpíl -a [gǝl] m (í-ȋ) nižje pog. vrtiljak: voziti se na ringelšpilu; ringelšpili in gugalnice ♪
- rjavéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati rjav: gozd rjavi in listje odpada; pokošeni laz rjavi od suše / obraz ji na soncu hitro rjavi // knjiž. rjavo se odražati, kazati: med grmovjem je rjavela zapuščena pot 2. postajati rjav, rjast: stroji so na dežju rjaveli ● ekspr. plug že dolgo rjavi na dvorišču nihče ga ne uporablja; ekspr. ni se hotela poročiti z njim, rajši je vse življenje rjavela kot dekle ostala neporočena rjavèč -éča -e: rjaveča vrtna ograja ♪
- rjúha -e ž (ú) 1. del posteljnega perila pravokotne oblike za pokrivanje ležišča, odevanje: podvihati rjuho; pogrniti posteljo s svežo rjuho; bele rjuhe; flanelaste, platnene rjuhe; rjuha in prevleka; ekspr. imel je tolikšen vrt, da bi ga lahko z rjuho pokril zelo majhen // ekspr., navadno s prilastkom kar je temu podobno: bele rjuhe snega 2. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: tožiti se za vsako rjuho zemlje 3. nar. večji kos platnenega, vrečevinastega blaga za nošenje sena, stelje: naložiti seno na rjuho / rjuha listja / nosilna rjuha; rjuha nosilnica ♪
- rmán -a m (ȃ) zdravilna rastlina s pernatimi listi in z belimi ali rožnatimi cveti: rman in šentjanževka / nabirati, sušiti rman nadzemne dele rmana // posušeni nadzemni deli te rastline: skuhati čaj iz rmana / pog. piti rman čaj iz teh delov ♦ bot. planinski rman sivo belo dlakava gorska rastlina s pernato deljenimi listi in cveti v koških; planinski pelin; vrtn. rumeni vrtni rman vrtna rastlina s pernatimi listi in zlato rumenimi cveti v socvetjih, Achillea filipendulina ♪
- ročíca -e ž (í) 1. manjšalnica od roka: otroci so od veselja krilili z ročicami / ekspr. še dolgo je videl njeno ročico, ki mu je mahala v pozdrav 2. podolgovat, na enem koncu pritrjen del priprave, stroja, s katerim se sproži, uravnava delovanje te priprave, stroja: premaknil je ročico in vrata so se odprla; pritisniti na ročico izplakovalne priprave; ročica krmila / stikalna ročica // tak del, s katerim se kaj poganja, vrti: natakniti, odviti ročico pri mlinčku; hitro vrteti ročico; ročica lajne, mesoreznice / pogonska ročica // podolgovata priprava na gramofonu, ki omogoča drsenje gramofonske igle po gramofonski plošči: premakniti ročico na ploščo / gramofonska ročica 3. nav. mn. vsak od dveh podolgovatih delov, nastavkov naprave za držanje, prijemanje: prijel je za ročice samokolnice in odpeljal; opirati se na ročice pri plugu 4. agr.
vsak od štirih količev, ki se vtaknejo v oplen, za oporo ob straneh voza: tesati ročice; nasaditi lojtrnice na ročice; zadnji ročici sta se zlomili ● knjiž. ročica kovčka ga je rezala v roko ročaj, roč; z ročico kaj dvigniti z vzvodom; ročica naslanjača naslonjalo za roke ◊ avt. menjalna ali prestavna ročica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; fiz. ročica (sile) razdalja med osjo telesa in premico sile, ki deluje nanj; grad. ročica krajši poševni tram, navadno v ostrešju, ki, uprt v pokončni tram, podpira vodoravnega; strojn. ročica del batnega stroja, ki veže ojnico z gredjo; teh. naravnalna, natična ročica; vrtn. listi in ročice rastline vitice ♪
- rododéndron -a m (ẹ̑) alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti: z rododendronom poraščeno pobočje; cvet, vejica rododendrona ♦ vrtn. okrasni grm z raznobarvnimi cveti v socvetju, Rhododendron ♪
- rogàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima rogove: rogate živali / čreda rogate živine goved / kot kletvica tristo rogatih hudičev // ki ima velike rogove: rogat vol ● knjiž. rogati mož prevarani (zakonski) mož; ekspr. rogata gora gora z zelo koničastimi vrhovi; preg. nevesta bogata je rada rogata bogata nevesta je navadno oblastna, prevzetna ◊ bot. rogata vijolica samorasla ali vrtna rastlina z velikimi cveti, ki imajo spodnji list podaljšan v ostrogo, Viola cornuta; sam.: evfem. zapisal se je rogatemu hudiču / kot kletvica tristo rogatih ♪
- rogovílar -ja m (ȋ) ekspr. jelen: ustrelil je samotnega rogovilarja ◊ vrtn. parkovno drevo z rogovilastimi vejami in velikimi pernatimi listi, Gymnocladus dioecus ♪
- róla 1 -e ž (ọ̑) pog. kar je zvito v obliki valja; zvitek: tapetna rola; rola toaletnega papirja / zviti plakate v rolo; ta papir se prodaja v rolah ♦ film. (filmska) rola filmski trak, dolg navadno 300 m, za enkratno vložitev v projektor; zvitek; šport. rola pri veslanju na divjih vodah tok vode, ki se zaradi ovire v strugi vrtinči nazaj ♪
- rondél -a m (ẹ̑) 1. vrtn. okrogla cvetlična greda, okrog katere je pot: klopi ob rondelu z vodometom 2. lit. pesem iz štirinajstih verzov v treh kiticah, pri kateri se prva dva verza ponovita na koncu druge in tretje kitice: rondel in triolet ◊ arhit. arhitektonsko poudarjen okrogel obrambni stolp gradu, trdnjave ♪
- rondó -ja m (ọ̑) 1. vrtn. okrogla cvetlična greda, okrog katere je pot: park z velikimi rondoji 2. muz. instrumentalna skladba, pri kateri se glavna tema menjava s stranskimi: napisati rondo / sonatni rondo ◊ lit. pesem iz dvanajstih do petnajstih verzov, pri kateri se začetne besede prvega verza ponovijo na sredi in na koncu pesmi in niso del verza ♪
- ropôtec -tca m (ó) 1. redko raglja: vrteti ropotce // klopotec: ropotci v vinogradu 2. ekspr. kdor (rad) veliko in glasno govori: ta ropotec kar naprej pripoveduje neumnosti ♪
- ropotúlja -e ž (ú) 1. ropotuljica: kupiti otroku ropotuljo; igrati se z ropotuljo ♦ muz. ropotulje v latinskoameriški glasbi // redko raglja: vrteti ropotuljo 2. slabš. kar ropota, navadno motorno vozilo: pripeljal se je s staro ropotuljo 3. slabš. kdor (rad) veliko in glasno govori: spet me je zadrževala ta ropotulja ♪
- rosílka -e [tudi u̯k] ž (ȋ) vrtn. priprava za razprševanje tekočine po lončnih rastlinah: vlažiti liste fikusa z rosilko ♪
- rotácija -e ž (á) 1. knjiž. gibanje okoli osi; vrtenje: os rotacije 2. publ. menjava, zamenjava nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij: rotacija urednikov; uveljavljati sistem rotacije / rotacija delavcev pri tekočem traku menjava ◊ agr. rotacija ustaljeno zaporedje, po katerem se menjujejo kmetijske rastline na določenem zemljišču; kolobar; astr. rotacija Zemlje ♪
- rotacíjski 1 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rotacijo, vrtenje: rotacijska os; rotacijsko gibanje / sejam so predsedovali voditelji delegacij po rotacijskem sistemu ♦ avt. rotacijska luč vrtljiva utripajoča luč na vozilu; geom. rotacijski elipsoid; rotacijski paraboloid; rotacijsko telo telo, ki nastane, če se ploskev zavrti okoli določene osi; strojn. rotacijska črpalka črpalka z vrtečimi se deli; rotacijska peč peč cevaste oblike za redukcijo rud, za sušenje, žganje, ki se med delovanjem vrti ♪
- rotírati -am nedov. (ȋ) 1. knjiž. gibati se okoli osi; vrteti se: luč na strehi vozila rotira; rotirati in krožiti ♦ astr. galaksija, Sonce, Zemlja rotira se vrti 2. dov. in nedov., publ. menjati, zamenjati nosilce samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij: rotirati vodilne kadre rotirajóč -a -e: kosmatiti usnje na rotirajočem valju rotíran -a -o: ne ve, ali bo rotiran ♪
- rótor -ja m (ọ̑) strojn. osnovni del pogonskega ali delovnega stroja, ki se med delovanjem vrti: uravnotežiti rotor; gred, lopate rotorja / turbinski rotor; rotor generatorja ♪
- ròv rôva in róva m (ȍ ó, ọ̑) 1. daljši, navadno vodoraven cevast prostor pod zemeljskim površjem: rov se je podsul; kopati, vrtati rov; skriti se v rov; ozek, temen, vlažen rov; poševen rov; dolžina rova / jamski, podzemski rovi // tak prostor, ki vodi v notranjost rudnika: odpreti, zapreti rov; glavni, stranski rovi; jaški in rovi so med seboj povezani // tak prostor sploh: v prerezani zeljnati glavi so se videli rovi in iztrebki gosenic; krtovi rovi; žuželčji rovi v drevesnem lubju 2. v zemljo narejena ožja, podolgovata vdolbina za oviro ali obrambo; jarek: streljati iz rovov; strelski rov; rovi in nasipi ♪
- rozárij -a m (á) vrtn. nasad vrtnic zlasti za študijske namene: urediti rozarij; ogled rozarija ♪
- rozólija -e ž (ọ́) nekdaj liker zlasti iz cvetov pomaranč, vrtnic: sladka rozolija ♪
- róža -e ž (ọ̑) 1. rastlina z izrazitim cvetom: roža cvete, ovene, raste; izpuliti rožo; cvetoče rože; greda, polna rož; cvetela je kot roža / planinske, poljske, vrtne rože / roža diši; nabirati, trgati rože; jesenske, pomladanske, pozne, prve rože; pisane, rdeče rože; šopek rož; vaza z rožami; lepa, rdeča je kot roža; tak si kot roža imaš, kažeš zdrav, lep videz / papirnate, umetne rože / ledene rože cvetlicam podobne tvorbe iz ledu na šipah / vzorec z rožami; pren., vznes. čudovita roža ljubezni // rastlina, ki se goji za okras: rože ji lepo uspevajo; gojiti, presajati, zalivati rože; rože na oknih; stojalo za rože / sobne rože 2. knjiž. vrtnica: rože bodejo; rezati rože; bele, rumene rože; dišeče rože / pritlikave rože 3. rdeč nazobčan kožni izrastek na vrhu petelinove glave; greben: petelin je stresal rožo; rdeč kot petelinja roža zelo /
kokoš ima lepo rožo ● knjiž. na licih ji cvetejo rože je mlada in lepega obraza; star. čaj iz rož iz zdravilnih zelišč; ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta z rožami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno; nar. ivanjska roža ivanjščica; nar. primorsko kačja roža (divja) potonika; star. kraljeva roža Blagajev volčin; ekspr. po bitki so na snegu cvetele krvave rože so bile kaplje, lise krvi; nar. mrtvaška roža krizantema; ekspr. na licih so ji zacvetele rdeče rože zardela je; star. sončna roža sončnica; roža mogota po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč; ekspr. roža deklet najlepša med dekleti; ekspr. dejal ji je, da je roža rož zelo lepa, najlepša ◊ bot. divja roža šipek; šentjanževa roža zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum; triglavska roža blazinasta visokogorska rastlina z deljenimi dlakavimi listi in navadno
rožnatimi cveti, Potentilla nitida; etn. roža velika vezenina na oglu peče, zlasti v obliki šopka; jur. roža nekdaj pravica pašnih upravičencev do paše in drugih služnosti na skupni planini; lov. roža spodnji, kolobarčasti del roga pri jelenu, srnjaku; rdeča obrv zlasti pri divjem petelinu, ruševcu; meteor. vetrovna roža grafični prikaz povprečne hitrosti in relativne pogostosti smeri vetra v kakem kraju v določenem časovnem obdobju; navt. magnetna roža okrogla plošča pri (magnetnem) kompasu z označenimi stopinjami in glavnimi smermi neba; obrt. roža na golenico segajoči zoženi del prednjika pri škornju; um. križna roža okras gotske arhitekture v obliki stiliziranega štiridelnega rastlinskega motiva; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; (kitajska) zlata roža do dva in pol metra visok okrasni grm z bodičastimi vejami, pernatimi listi in rumenimi cveti, Rosa hugonis; roža mahovka vrtnica, ki ima cvetno čašo in pecelj obrasla z dlačicami, Rosa centifolia var. muscosa; zgod. boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico ♪
- róžen -žna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na rože: rožne čebulice; otroci so pletli rožne kite / rožni vrt / rožni grm; rožni trni / rožno olje eterično olje iz cvetov vrtnic / star. v rožnem maju cvetočem ∙ star. rožni cvet junij; ekspr. rožna mladost lepa, srečna; knjiž. rožno jutro lepo, jasno 2. knjiž. rožnat: rožna svetloba / rožna lica ◊ bot. rožni koren rastlina s suličastimi, nazobčanimi listi in navadno zelenkasto rumenimi cveti v socvetjih, Sedum rosea; rel. rožni venec molitev iz zdravamarij, očenašev in razmišljanja o dogodkih iz Kristusovega življenja; priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; zool. rožni škržat majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva vrtnicam, Typhlocyba rosae róžno prisl.: rožno cvetoča ajda /
piše se narazen ali skupaj: rožno bel ali rožnobel; rožno rdeč ♦ bot. rožno rdeči dežen zaščitena alpska rastlina z rožnatimi cveti, Heracleum siifolium ♪
- rožlín -a m (ȋ) bot. visoka vrtna rastlina z belimi, rdečimi, rumenimi cveti, Althaea rosea: rožlin že cveti ♪
926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151