Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VIT (4.876-4.900)


  1.      sesúkati  -am in -súčem [sǝs in ses] dov., tudi sesukájte; tudi sesukála (ú) s sukanjem zviti: preja je še prerahla, treba jo bo bolj sesukati; sesukati več niti v eno sesúkan -a -o: sesukana nit, vrv ♪
  2.      sesúvati  -am tudi -sújem in sesuváti -súvam tudi -sújem [sǝs in ses] dov., sesúvaj sesúvajte in sesuvájte; sesuvál tudi sesúval (ú; á ú) s suvanjem spraviti kam: napadli so ga in sesuvali na cesto ♪
  3.      sesvédrati  -am [sǝs in ses] dov. (ẹ̑) star. skodrati, zviti: sesvedrati lase ● star. dekle mu je sesvedralo pamet zmešalo sesvédran -a -o: sesvedrani lasje ♪
  4.      sešíti  -šíjem [sǝš in seš] dov., sešìl (í ȋ) 1. s šivanjem sestaviti: ukrojene dele sešijemo; rokav je sparala in ponovno sešila; sešiti na roko, s strojem / sešiti tiskarske pole 2. s šivanjem narediti: sešiti obleko; sešiti jopo iz plašča / sešiti po meri sešít -a -o: sešiti deli; v snopič sešiti listi; obleka še ni sešita ♪
  5.      sét 1 -a m (ẹ̑) prtiček, na katerega se postavi posoda za serviranje hrane eni osebi; pogrinjek: pripraviti mizo s štirimi seti / vzorčast set; neskl. pril.: set garnitura ♪
  6.      séter  -tra tudi -ja m (ẹ́) lov. večji lovski pes vitke postave z dolgimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako: čistokrven seter / irski, škotski seter ♪
  7.      seznàm  in seznám -áma [sǝz in sez] m (ȁ á; ȃ) skupek imen oseb, stvari, napisanih navadno drugo pod drugo: seznam je nepopoln; sestaviti seznam; natančen seznam; narediti si seznam potrebnih knjig; na koncu razprave je dodan seznam uporabljenih kratic / abecedni seznam volivcev // list s takim skupkom imen: seznam oblačil je treba nalepiti na pokrov kovčka ● biti na seznamu za stanovanjsko posojilo biti med upravičenci ◊ adm. plačilni seznam seznam vseh upravičencev do osebnega dohodka in vsote, ki jih ti prejmejo v določenem obdobju ♪
  8.      seznáti  -ám [sǝz in sez] dov. (á ȃ) star. ugotoviti, spoznati: težko je seznati, kaj je res / to sem seznal od prijatelja izvedel ♪
  9.      sežgáti  -žgèm [sǝž in sež] dov., sežgál (á ȅ) z ognjem, plamenom uničiti: sežgati dračje, slamo; sežgati tajne listine, pisma; sežgati smeti v peči / sežgati mrliča, truplo; pren., ekspr. plamen ljubezni mu je sežgal srce // z vročino uničiti: premočno sonce lahko sežge poganjke ● sežgati koga na grmadi v srednjem veku usmrtiti s sežigom na grmadi; zastar. sežgal je že dve sveči porabil sežgáti se zaradi ognja, vročine se poškodovati, uničiti: ker ni dobro mešala, se je jed sežgala sežgán -a -o: kruh je sežgan; sežgane knjige; od sonca sežgano polje; sežgana trupla ∙ star. oj tat sežgani zvitež, prebrisanec, sposobnež ♪
  10.      sežigálnica  -e [sǝž in sež] ž (ȃ) stavba, prostor za sežiganje: sežigalnica za odpadna olja // knjiž. stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij: postaviti sežigalnico ♪
  11.      sfantazírati  -am tudi izfantazírati -am dov. (ȋ) ekspr. izmisliti si: težko je ugotoviti, kaj je v njegovi pripovedi res in kaj je sfantaziral; vse to si je sfantazirala ♪
  12.      sfêra  -e ž (ȇ) 1. knjiž., navadno v zvezi z nebesen umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna krogla, nebo: neskončnost nebesne sfere; točka na nebesni sferi / planetne sfere / ekspr. harmonija nebesnih sfer // krogla sploh: narisati sfero; površina sfere 2. publ., navadno v zvezi interesna sfera ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv: razdeliti svet na interesne sfere; boj velesil za interesne sfere; meje vplivnih sfer / ozemlje spada v njihovo interesno sfero; pren. dekle ni več v njegovi interesni sferi 3. publ. področje: gospodarska sfera; sfera materialne proizvodnje / v intelektualni sferi veliko pomeni; uveljaviti se v kulturni, raziskovalni sferi / z oslabljenim pomenom ti problemi spadajo v sfero pedagogike v pedagogiko 4. knjiž. svet, plast: junak romana se povzpne v sfero visokega meščanstva / človekova čustvena, miselna sfera; prodirati v globine podzavestnih sfer ♪
  13.      sformírati  -am dov. (ȋ) 1. sestaviti skupino za določene naloge: sformirati vojaško enoto 2. z vzgojo povzročiti pozitiven razvoj osebnosti; izoblikovati: šola sformira mlade ljudi / trpljenje v mladih letih ga je sformiralo v močno umetniško osebnost sformíran -a -o: sformiran človek; odprava je že sformirana ♪
  14.      sfrizírati  -am dov. (ȋ) strokovno urediti lase: v tem salonu jo vedno lepo sfrizirajo // ekspr. počesati (lase): svojo punčko je že sfrizirala; sfrizirala se je in naličila ● ekspr. članek bo treba še sfrizirati dokončno urediti, popraviti sfrizíran -a -o: sfrizirani lasje; modno sfrizirana ženska ♪
  15.      sfŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) ekspr. skodrati, naviti: sfrkati in počesati lase; lasje se sfrkajo / listje se je sfrkalo ♪
  16.      sfŕkniti se  -em se dov. (ŕ ȓ) ekspr. zviti se, skodrati se: list, poganjek se sfrkne zaradi suše // zgrbančiti se: obraz se mu je sfrknil in posušil / grozdne jagode so se sfrknile ♪
  17.      shakespearoslóvec  -vca [šekspir-] m (ọ̑) shakespearolog: ugotovitve shakespearoslovcev ♪
  18.      shéma  -e ž (ẹ̑) 1. kar prikazuje kaj poenostavljeno, z bistvenimi, pomembnimi značilnostmi: narediti, narisati shemo; shema krvnega obtoka, okostja; shema parnega stroja; sheme in preglednice // osnutek, okvirni načrt: izdelati shemo delovanja društva; pripraviti shemo poteka proslave / shema televizijskega sporeda 2. knjiž. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: držati se shem; to so preživele sheme; idejne, miselne sheme / slikarjeva kompozicijska shema ◊ lingv. naglasna shema; lit. metrična shema ♪
  19.      shizofreníja  -e ž (ȋ) psiht. duševna bolezen z motnjami v mišljenju, čustvovanju: ugotoviti shizofrenijo; znaki shizofrenije / paranoidna shizofrenija z blodnjami kot glavno motnjo ♪
  20.      shów  tudi šóv -a [šov] m (ọ̑) zabavna prireditev, oddaja, ki jo navadno vodi kak pevec popevk: imeti, pripraviti show; nastopiti v showu; začetek showa / glasbeni, televizijski show ● ekspr. že spet je imela svoj show je brez premisleka, pridržkov izražala svoja čustva, razpoloženje ♪
  21.      sibírski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Sibirijo: sibirski gozdovi / ekspr. bil je pravi sibirski mraz ◊ bot. sibirska perunika v šopih rastoča rastlina s črtalastimi listi in modro vijoličastimi cveti, Iris sibirica; vrtn. sibirska morska čebulica vrtna rastlina s suličastimi listi in zvončastimi, navadno modrimi cveti, Scilla sibirica; zool. sibirski kozorog kozorog z dolgimi, zelo razvitimi rogovi, Capra sibirica ♪
  22.      sicèr  tudi sícer vez. (ȅ; ȋ) I. 1. v vzročnem priredju za izražanje posledice, če bi se prej povedano ne uresničilo: brž pomagaj, sicer bo prepozno; pri nas se dobro počuti, sicer bi že odšel; zadnji del poti sem moral teči, sicer ne bi prišel pravočasno / nehaj že nagajati, sicer jih boš dobil / elipt.: zahvali se mami, da te sinoči nisem dobil, sicer...; prekliči laž, sicer... če ne 2. v vzročnem priredju, okrepljen za izražanje dejanja, stanja ob drugih, drugačnih priložnostih: danes ni razpoložen, sicer pa je prijeten, vesel; za konec tedna navadno kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma / fant je odličen telovadec, sicer pa je brivec 3. v protivnem priredju za uvajanje omejevane trditve, ki ji nasprotuje trditev v drugem stavku: sicer je še mlad in neizkušen, vendar zelo spreten; sicer nima denarja, a za to ga bo že našel; sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli 4. z vejico, v zvezi in sicer za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: kmalu se bodo pripeljali, in sicer iz te smeri; telefoniral mi je zvečer, in sicer ob osmih; kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer s šivi, s hrustancem ali s sklepi II. v prislovni rabi 1. izraža razmere ali stanje ob drugih, drugačnih priložnostih: zakaj mu ni nič povedala, saj je sicer tako odkritosrčna; danes so mu vsi zoprni, čeprav sicer z vsemi dobro sodeluje; lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo / kljub sicer hitremu napredku na tem področju še zaostajamo za drugimi; opazil je, da je njegov sicer zagoreli obraz pobledel / zagotoviti moramo enakomernejšo proizvodnjo, ker sicer trg ne bo redno preskrbljen; sečnjo bo treba pospešiti, saj sicer lesna industrija ne bo izpolnila načrta / elipt.: v eni uri je povedal več, kakor sicer ves teden; morje je bilo manj toplo kot sicer / kot vljudnostna fraza pa sicer, kako vam gre 2. izraža rahlo omejitev, pridržek: to je sicer lepo, je pa zame predrago; ljudje so sicer mnogo govorili o tem, toda pravega vzroka ni nihče poznal; strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna 3. nav. ekspr., navadno okrepljen izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan; lahko greš z menoj. Sicer še rajši vidim, da ostaneš doma / takih primerov, kot je ta, imamo tudi sicer še več // izraža splošno veljavnost povedanega: njihovo ravnanje ljudem ni bilo všeč. Sicer pa so delali po že preizkušenih metodah; od vseh zahteva natančnost. Sicer pa je strog tudi do samega sebe // poudarja zanikano trditev, ugotovitev: ne bomo te več silili. Sicer pa ne misli, da je tako hudo; kdo tako kriči? Sicer pa mi to ni nič mar ● ekspr. tega nikoli niste omenili. Sicer pa, pustimo zdaj to za opozoritev na prehod k drugi misli ♪
  23.      sideróza  -e ž (ọ̑) med. nabiranje delcev železa, kositra v tkivu, zlasti pljučnem: ugotoviti siderozo / pljučna sideroza ♪
  24.      sídrn  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sidro: sidrni kraki; sidrna veriga, vrv / sidrni vitel ◊ grad. sidrni vijak vijak za pritrjevanje, povezovanje gradbenih elementov na nosilno podlago ♪
  25.      sigmatízem  -zma m (ȋ) nepravilno izgovarjanje glasov c, z, s, č, ž, š ali zamenjavanje teh glasov: zdraviti sigmatizem ♪

   4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA