Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VIT (3.326-3.350)


  1.      omejítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od omejiti: omejitev parcele / sporazum o omejitvi oboroževanja / omejitev prostosti ♦ avt. znak za omejitev hitrosti 2. dejstvo, da je kaj omejeno: upoštevati omejitve; odpraviti omejitve vpisa na fakulteto / ublažiti trditev z nekaterimi omejitvami ♪
  2.      omêlo  -a s (é) priprava za ometanje, pometanje, navadno iz šopov žime, ščetin z daljšim držajem: oviti mokro krpo na omelo; z omelom odstraniti pajčevino; shramba za metle in omela / pečno omelo; žično omelo; omelo iz bombažnih res ∙ ekspr. pod nosom ima prava omela zelo košate brke ♪
  3.      omíkati  -am dov. (ȋ) knjiž. 1. razviti, kultivirati: omikati jezik 2. izobraziti, vzgojiti: knjige so ga omikale; omikati in olikati / omikati divjake civilizirati omíkan -a -o 1. deležnik od omikati: jezik njegovih pesmi je omikan, uglajen; biti omikan v nemških šolah 2. star. ki ima izobrazbo; izobražen: učitelj je bil edini omikani človek v vasi / biti pesniško omikan ♪
  4.      omísliti si  -im si dov., omíšljen (í ȋ) ekspr. kupiti si, priskrbeti si: omislil si je nov avtomobil; takih oblek si ne more omisliti / celo hlapca si je omislil dobil, najel; boljšega skrivališča si ne bi mogel omisliti najti, pripraviti omísliti star. preskrbeti, oskrbeti: omislil ji je gramofon / omisliti koga z vsem potrebnim ♪
  5.      omlatíti  in omlátiti -im dov., prvi pomen tudi omláčen (ȋ á) 1. s cepcem, mlatilnico spraviti zrnje iz klasja, latja: omlatiti ajdo, ječmen, pšenico / pri sosedovih so že omlatili končali mlačev 2. star. natepsti, pretepsti: fantje so pošteno omlatili izzivalca ● ekspr. v trenutku je omlatil kos kruha pojedel; ekspr. pri nas si omlatil pojdi; nisi zaželen ♪
  6.      omòt  -óta m (ȍ ọ́) knjiž. 1. ovoj, ovitek: omot se je raztrgal; papirnati omot; omot iz polivinila 2. redko kuverta: dati vizitko v omot; napisati naslov na omot 3. paket, zavoj: poslati omot po pošti; prenašati težke omote ♪
  7.      omótati  -am tudi omotáti -ám dov. (ọ̄; á ȃ) knjiž. oviti, zaviti: omotati vrvico okrog česa; knjigo omotati s papirjem / rano so mu skrbno omotali obvezali / omotali so ga v suknjo zavili, oblekli omótan tudi omotán -a -o: zavitek je bil omotan z rdečim trakom; ekspr. ženska je bila vsa omotana ♪
  8.      ondulácija  -e ž (á) kodranje s toploto, kemičnimi sredstvi: preparati za ondulacijo ♦ friz. hladna ondulacija ki se napravi s kemičnimi sredstvi; trajna ondulacija po kateri ostanejo lasje sorazmerno dolgo nakodrani, zviti; vodna ondulacija pri kateri se mokri lasje oblikujejo v določeno pričesko ♪
  9.      onégati  -am tudi onegáti -ám nedov. (ẹ̑; á ȃ) redko onegaviti: gospodar je nekaj onegal po dvorišču; onegati okoli dekleta ♪
  10.      onegávljenje  -a s (á) glagolnik od onegaviti: naveličala se je že tega onegavljenja po hiši; onegavljenje okrog žensk; onegavljenje z avtom / narediti kaj brez onegavljenja ♪
  11.      óni  -a -o zaim. (ọ̑) 1. izraža, da je oseba ali stvar od govorečega a) oddaljena, odmaknjena, odvrnjena: ljudje na onem bregu; ona stran hriba je porasla z gozdom b) najbolj oddaljena, odmaknjena: tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne / ta kravata mi ugaja, ona tam pa ne / v samostalniški rabi: ta je priden, oni pa ne; z onim je hodila več let; ta na levi je znan košarkar, oni drugi pa prvak v plavanju // izraža, da je oseba ali stvar, o kateri se govori, bila omenjena v prejšnjem stavku na prvem mestu: prebivalci so deloma kmetje, deloma lovci. Onih je manj, so pa bolj gospodarni 2. izraža nedoločeno odmaknjenost v preteklosti: oni dan je prišel stric; ono noč se je pripetila huda nesreča 3. ekspr., v samostalniški rabi izraža osebo ali stvar, ki se noče, ne more imenovati: ves večer je silil vame oni, kako se že piše; kure rade pikajo ono na cesti, saj veste kaj 4. nav. ekspr., v zvezi s ta izraža poljubnost osebe ali stvari: na ulici srečaš tega ali onega znanca; pojav nastopa v tej ali oni obliki / v samostalniški rabi: ta in oni se je kesal, ker je preveč pil; opraviti imam še to in ono v mestu 5. publ., zlasti pred oziralnimi stavki tisti: oni tovariš, ki je v čakalnici, naj vstopi / ljudje na vasi živijo bolj zdravo kakor oni v mestu / v onih davnih časih še ni bilo velikih mest ● oni svet v različnih religijah kraj, prostor zunaj zemeljske stvarnosti; evfem. spraviti koga na oni svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; star. ona s koso smrt; prim. le členek ♪
  12.      opázka  -e ž (ȃ) 1. krajša, mimogrede izrečena misel, mnenje, ki izraža navadno negativen, odklonilen odnos do česa: opazka leti, meri nanj; ta opazka je bila namenjena prav vam; njena opazka je zadela v živo; delati opazke na račun pomanjkljive organizacije; na vse opazke tovarišev se je samo smejal; duhovita, pikra, ostra, zbadljiva opazka 2. knjiž. opomba: uredništvo je dodalo nekaj opazk / obrobna, podčrtna opazka ● zastar. svojih opazk ni pripovedovala drugim opažanj, vtisov ♪
  13.      opazoválnica  -e ž (ȃ) poslopje, prostor za opazovanje: postaviti, urediti opazovalnico; opazovalnica na jamboru; ob potresu so se poškodovale naprave v opazovalnici / astronomska, vremenska opazovalnica ♦ psiht. soba za opazovanje duševnih bolnikov ♪
  14.      opáž  tudi opàž -áža m (ȃ; ȁ á) 1. kar se namesti, pritrdi na določeno površino za zaščito, olepšanje: popraviti opaž pri svinjaku; zavarovati cevi z opažem; lesen opaž; opaž iz slame; knjižnica z opažem iz orehovine / stenski, stropni opaž 2. grad. priprava, navadno iz desk, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: narediti, odstraniti, tesati opaž; za betoniranje loka pri mostu so postavili jeklen opaž / drsni opaž; izgubljeni opaž navadno iz izolacijskega materiala, ki po betoniranju ostane kot del objekta; premični opaž ♪
  15.      opážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na opaž: pripraviti opažne deske, plošče / opažni oder oder, ki nosi opaž in nestrjeni beton; opažni okvir ♪
  16.      operácija  -e ž (á) 1. zdravniško dejanje z namenom odstraniti oboleli, poškodovani organ, tujek ali vzpostaviti normalno delovanje poškodovanega organa: operacija traja že pet ur; operacija je uspela; narediti, opraviti operacijo; pacient je operacijo dobro prestal; asistirati pri operaciji; težka operacija; operacija dvanajsternika, slepiča / lepotna operacija; plastična operacija z namenom operativno obnoviti poškodovano, iznakaženo tkivo ali del telesa / pog. si že šel na operacijo si se že dal operirati 2. voj., navadno s prilastkom delovanje večjega števila oboroženih sil z namenom zavzeti večje ozemlje ali uničiti večje število nasprotnikovih sil: operacija poteka ob meji; izvesti, spremljati, voditi operacijo; ustaviti vojaške operacije / očiščevalna, padalska operacija 3. navadno s prilastkom skupek med seboj povezanih del v okviru celote: združiti več delovnih operacij; novi tip pralnega stroja ima štirinajst operacij; poznati zaporedje operacij pri stroju 4. nav. mn., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža opravljanje, izvajanje dejavnosti, kot jo določa prilastek: finančne, kreditne, trgovinske operacije; takih miselnih operacij ni več zmožen / publ. prišlo je do zastoja pristaniških operacij del v zvezi z razkladanjem, nakladanjem ◊ filoz. logična operacija postopek pri proučevanju, ki upošteva zakon logike; mat. računska operacija postopek, po katerem dobimo iz enega ali več danih števil novo število; seštevanje in odštevanje sta nasprotni računski operaciji; med. aseptična operacija; indikacija za operacijo ♪
  17.      operacionalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti uporabno, učinkovito v kakem postopku: operacionalizirati spoznanja ♪
  18.      operatíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na operacijo: a) operativna odstranitev obolelega tkiva; operativno zdravljenje / operativni trakt v bolnici b) operativni bataljon; operativna enota / operativni oficir; operativno poveljstvo / vojska je napredovala po operativnem načrtu / operativno področje 2. nanašajoč se na operativo: vzgajati operativni kader; operativno vodstvo / opravljati operativne naloge / operativni postopek ● publ. operativni prostori so premajhni delovni prostori; publ. ugotovili so, da policija ni bila dovolj operativna uspešna, zavzeta ◊ aer. operativni dnevnik letala; ekon. operativni plan podrobno, natančno podan načrt za krajše časovno obdobje; operativna evidenca sprotno (dnevno) spremljanje poslovnih dogajanj; navt. operativna obala obala, urejena za pristajanje ladij operatívno prisl.: operativno zdraviti; operativno samostojen oddelek ♪
  19.      operírati  -am nedov. (ȋ) 1. nedov. in dov. z zdravniškim dejanjem odstraniti oboleli, poškodovani organ, tujek ali vzpostaviti normalno delovanje poškodovanega organa: dati se operirati; operiral ga je primarij; ponesrečenca so že operirali / operirati oko, pljuča; operirali so ga na prostati / operirati bulo, kilo, slepič 2. voj. opravljati vojaške operacije: bombniki in lovci so operirali skupaj s kopenskimi silami; brigada je v tistem času operirala na Gorenjskem 3. publ. delovati, nastopati: njihova mornarica operira že na vseh svetovnih morjih; kot borzni agent je operiral v večjih mestih države 4. publ., z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža, da je dejavnost osebka v zvezi s tem, kar izraža samostalnik: banke operirajo z denarjem vlagateljev; operirati s stvarnim gradivom / umetnik operira z barvo, obliko / operirati s številkami / režiser mora pri snemanju operirati z montažerjem sodelovati; v svoji razpravi operira s predzgodovinskimi vplivi jih upošteva, navaja 5. ekspr. uporabljati: rad operira z abstraktnimi pojmi, tujkami; kot govornik operira s frazami operíran -a -o: operirani bolnik; jutri bo operiran; operirana noga še vedno boli; sam.: operirani se dobro počuti ♪
  20.      opéti  opnèm dov., opél; nam. opét in opèt (ẹ́ ȅ) 1. s pripenjanjem, pritrjevanjem narediti, da je kaj na (vsej) površini, zlasti za olepšanje: opeti stene; opeti s tapetami / obleka je tesno opela njeno postavo 2. star. dati okrog telesa: opeti vitezu oklep opét -a -o: z usnjem opeta vrata; hrbtenica mora biti trdno opeta s kitami in mišicami ∙ star. nosi zelo opete hlače oprijete ♪
  21.      opéti  opôjem dov., opój opójte tudi opôj opôjte; opél (ẹ́ ó) knjiž. proslaviti v pesmi: opeti junaka; opeti pomlad // izraziti, prikazati v pesmi: opeti svojo bolečino, ljubezen ♪
  22.      opévati  -am nedov. (ẹ́) 1. slaviti v pesmi: pesnik opeva žrtve za svobodo; opevati pomlad; opevati ljubljeno ženo / pesem opeva njegovo junaštvo // izražati, prikazovati v pesmi: opevati dogodke iz vojne; opevati ljubezen, žalost / v filmu opevati trpljenje svoje domovine 2. ekspr. zelo hvaliti, slaviti: vse življenje ga opeva; toliko ga ni treba opevati, saj so drugi še boljši opévan -a -o: opevana ljubezen; opevana ženska; toliko opevano blago se je izkazalo za slabo ♪
  23.      ópica  -e ž (ọ̑) 1. umsko zelo razvita žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami in z naprej obrnjenimi očmi: opice plezajo po drevju, trgajo sadeže; opice v živalskem vrtu; vreščanje opic; posnema druge kot opica; skače kakor opica / cirkuška, dresirana opica ♦ antr. opica človek pitekantropus; zool. ozkonose opice z ozkim nosnim pretinom, ki živijo v Aziji in Afriki, Catarrhina; človeku podobne opice; širokonose opice s širokim nosnim pretinom, ki živijo v Južni Ameriki, Platyrrhina 2. slabš. kdor nekritično posnema vedenje, ravnanje koga drugega: ta opica prevzame od svojih sošolcev vse potrebno in nepotrebno // človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je prava opica / kot psovka opica neumna ♪
  24.      opís  -a m (ȋ) predstavitev, prikaz česa po zunanjih značilnostih: izpopolniti opise pomembnih dogodkov; kratek, nadroben, natančen opis; lirični opisi narave / osebni opis; tehnični opis stroja; opis bolezni ♦ lit. natančna besedna predstavitev česa v pripovedi; šol. pismeni izdelek, v katerem so navedene glavne zunanje značilnosti česa ♪
  25.      opísati  in opisáti opíšem dov., opíšite (í á í) 1. z besedami predstaviti, prikazati kaj po zunanjih značilnostih: opisati človeka, dogodek, lego kraja; sam je opisal svoje življenje; nakratko, natančno opisati / opisati naloge, ki jih je treba opraviti; opisati potek dela 2. nav. 3. os., geom. gibajoč se, premikajoč se na določen način narediti: opisati elipso, krog; premica opiše plašč valja ∙ žoga je opisala (velik) lok je letela v (velikem) loku 3. star. pobarvati, poslikati: opisal je veliko pirhov; opisati si obraz opísan -a -o: opisana metoda ne ustreza več; njegove zasluge so opisane zelo natančno; površno opisan ♪

   3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA