Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VIT (301-325)



  1.      poduhóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, povzročiti, da postanejo duhovne lastnosti, značilnosti pri kom prevladujoče: tako življenje jo je poduhovilo; njegov obraz se je z leti poduhovil / trpljenje je njuno ljubezen poduhovilo poduhóvljen -a -o: poduhovljen obraz; postal je mirnejši in bolj poduhovljen
  2.      podušéviti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) redko poduhoviti: poduševiti človeka / poduševiti naravo
  3.      podvíti  -víjem dov. (í) z zvijanjem spraviti pod kaj: podviti krilo pod kolena; podvila si je roke pod brado / mačka je podvila rep // redko priviti: podviti petrolejko podvít -a -o: sedeti na podvitih nogah
  4.      poenostavítev  -tve ž () glagolnik od poenostaviti: poenostavitev metode; poenostavitev postopka, problema
  5.      poenostáviti  -im dov.) narediti kaj preprosto, nezapleteno: poenostaviti metodo dela; poenostaviti pisavo; postopek se je v praksi zelo poenostavil; življenje se je poenostavilo poenostávljen -a -o: poenostavljen model; razlaga je zelo poenostavljena; prisl.: poenostavljeno govoriti, pripovedovati
  6.      poglavíten  -tna -o prid., poglavítnejši () ki je po pomembnosti na prvem mestu; glaven: imeti kaj za poglaviten vzrok nesreče; soglašati v poglavitnih rečeh; poglavitna stvar je, da se je končal spopad / jedrska energija bo kmalu postala poglavitni energetski izvor največji // zastar. ki je po pomembnosti na prvem mestu in navadno tudi največji: poglavitno mesto Slovenije poglavítno prisl., v povedni rabi: poglavitno je, da smo zdravi ∙ knjiž. danes poglavitno napredujejo v zdravljenju srčnih bolezni najbolj, zlasti
  7.      poglavítnost  -i ž () knjiž. poglavitna, najpomembnejša stvar: zapomniti si vsaj poglavitnosti / obdelati kaj v poglavitnostih
  8.      pojavítev  -tve ž () glagolnik od pojaviti se: pojavitev sovražnika za hrbtom jih je presenetila / pojavitev letal nad mestom / pojavitev zemlje na obzorju / ob pojavitvi predsednika so vsi vstali / pojavitev gripe
  9.      pojáviti se  -im se dov.) 1. navadno s prislovnim določilom izraža začetek navzočnosti v prostoru ali času: na bojišču se je pojavila nova divizija; v gozdovih so se pojavili volkovi; kjerkoli se pojavi, povsod so ga veseli kamor pride / na trgu so se pojavili novi izdelki / v tovarni so se pojavili tatovi, ki jih dolgo niso mogli odkriti so bili / v dvajsetih letih 19. stoletja se je pojavil Prešeren začel ustvarjati, objavljati; v pesmi se ta beseda pojavi petkrat je zapisana, navzoča; v tisku so se pojavile ostre kritike bile objavljene, so izšle // s prihodom na določeno mesto, področje postati viden, zaznaven: na nebu se je pojavilo jutranje sonce; na radarju se je pojavila podmornica / na pragu se je pojavil neznanec / na obzorju se je pojavilo kopno 2. nav. 3. os. izraža začetek obstajanja, bivanja: bolezen se je pojavila nenadoma; življenje se je pojavilo pred milijoni let / pojavile so se nove ideje, težave / publ.: zaradi nepravilne drže so se pojavile okvare so nastale; pojavila se je druga svetovna vojna začela se je / ob teh besedah so se mu na čelu pojavile gube / publ. na jugoslovanskih odrih se je v zadnjem desetletju pojavilo nekaj dobrih komedij so jih igrali, uprizorili
  10.      pokrovítelj  -a m () kdor koga ščiti, varuje: ima dosti prijateljev in pokroviteljev / pokrovitelj društva // ugledna osebnost, ki simbolično skrbi za prireditev: pokrovitelj razstave, tekmovanja
  11.      pokrovíteljica  -e ž () ženska oblika od pokrovitelj: bila jim je pokroviteljica / država pokroviteljica in zaveznica / bila je pokroviteljica novoletnega plesa
  12.      pokrovíteljski  -a -o prid. () nanašajoč se na pokrovitelje ali pokroviteljstvo: pokroviteljska vloga vzgojiteljev / ekspr. govoriti s kom v pokroviteljskem tonu pokrovíteljsko prisl.: pokroviteljsko ga je potrepljal po rami; sam.: nekaj pokroviteljskega sva čutila do spečih tovarišev
  13.      pokrovíteljstvo  -a s () dejavnost pokroviteljev: potreboval bi njegovo pokroviteljstvo; pokroviteljstvo predstojnikov / pokroviteljstvo nad kongresom je prevzel predsednik republike / organizirati koncerte pod pokroviteljstvom glasbene akademije
  14.      polovíti  -ím dov., polóvil ( í) 1. drugega za drugim ujeti: polovila je kokoši in jih dala v kurnik; polovil je liste, ki jih je odnesel veter / ekspr. poloviti tatove drugega za drugim prijeti / polovila je vse koščke mesa v juhi; lesna vlakna polovijo s čistilno napravo 2. z lovom iztrebiti: tu so polovili vse ribe
  15.      pólsvít  -a [s] m (ọ̑-) čas, ko začne prehajati noč v dan: oditi ob polsvitu / jutranji polsvit // stanje v tem času, ko se vidljivost nekoliko poveča: v polsvitu je zagledal drevesa; medel polsvit
  16.      pomasóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) publ. narediti, povzročiti, da postane kdo po načinu življenja in mišljenja enak, podoben množici, večini: tehnika, standard navadno pomasovi posameznika; bili so taki časi, da se je bilo najbolje pomasoviti pomasóvljen -a -o: pomasovljen človek; pomasovljena družba
  17.      ponigláviti  -im nedov.) knjiž., redko biti žalosten, potrt: po vsakem takem pogovoru je še bolj poniglavil / »Tudi to upanje se mi je odkrhnilo!« je poniglavil proti domu (I. Zorec) potrto šel, hodil
  18.      ponovítev  -tve ž () glagolnik od ponoviti: ponovitev poskusa, vprašanja; znak za ponovitev; izraziti zahtevo po ponovitvi / premiera in prva ponovitev repriza / ponovitev poštevanke, obravnavane učne snovi ♦ alp. opraviti ponovitev smeri; lit. ponovitev večkratna pojavitev iste besede ali besedne skupine; iteracija
  19.      ponovíti  -ím dov., ponóvil ( í) 1. narediti kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponoviti gib; ponoviti napad, nastop; ponoviti postopek, preiskavo; vajo je treba desetkrat ponoviti / publ. naš tekmovalec je ponovil lanski uspeh dosegel enak uspeh kot lani // reči, povedati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponoviti besedo, vprašanje; ponovi, če si upaš; ponovil je, kar je napisal; kako ste rekli, bi hoteli ponoviti / ponovi za menoj; mehanično je ponovil za očetom / zelo me je prizadelo, kar sem včeraj izvedel in kar ste mi danes ponovili 2. ped. v mislih obnoviti ali govoriti učno snov za boljše obvladanje: fiziko mora še ponoviti; pred poukom je ponovil lekcijo ● zastar. v tem času so ponovili grad obnovili; ekspr. ponoviti od besede do besede dobesedno; natančno ponovíti se nastopiti, zgoditi se še enkrat po čem drugem iste vrste: bolezen se je ponovila; s tem so želeli preprečiti, da se podobni incidenti ne bi ponovili; brezoseb. ponovilo se ji je ∙ preg. če spomladi grmi, se zima ponovi ponovljèn -êna -o: ponovljena beseda; ponovljena rana se slabo celi; ponovljeno vprašanje
  20.      ponovítven  -a -o prid. () nanašajoč se na ponovitev: ponovitvena oddaja, vaja / ponovitveni čas
  21.      poonegáviti  -im dov.) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: čeprav je star, pri hiši marsikaj poonegavi; nejevoljno je poonegavil, da ne more rekel, povedal
  22.      poopráviti  -im dov.) opraviti vsa dela, opravila: kar je mogel, je poopravil; ko je vse poopravila, je odšla v mesto / rekel je, da bo sam poopravil in da ne potrebuje pomoči
  23.      popláviti  -im dov.) 1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasla reka spomladi poplavi polje / morje večkrat poplavi obalno mesto; voda je poplavila več vasi / ladijske prostore, rudnik je poplavila voda vdrla vanje, jih zalila; ekspr. dim je poplavil sobo; pren., ekspr. sonce poplavi travnike // ekspr. pojaviti se kje v veliki količini, množini: mesto poplavijo letaki proti vojni; deželo so poplavile sovražne čete 2. narediti, da pride na kako površino, v kak prostor voda, navadno v veliki količini: riževa polja je treba poplaviti; zaradi požara so skladišče na ladji poplavili // ekspr. narediti, da se kaj pojavi kje v veliki količini: poplaviti trg s tujim blagom ● star. valovi bi jih kmalu poplavili s krova odplavili, odnesli poplávljen -a -o: poplavljene vasi; občasno poplavljeno kraško polje; to področje je poplavljeno vso zimo
  24.      poplitvíti  -ím tudi poplítviti -im dov., poplítvil ( í; í ) narediti (bolj) plitvo: nanosi hudournikov so poplitvili jezero; morje se je poplitvilo / slabe knjige človeka poneumijo in poplitvijo; ekspr. njihova ljubezen do domovine se je sčasoma poplitvila poplitvèn -êna -o in poplítven -a -o: svet mladih ljudi je v drami preveč poplitven; poplitveno jezero
  25.      popráviti  -im dov.) 1. odpraviti okvaro, poškodbo česa: popraviti avtomobil; popraviti pokvarjeni likalnik; ali znate popraviti pisalni stroj; dati, nesti popravit čevlje, uro // narediti kaj (bolj) uporabno, navadno z zadelavanjem lukenj: popraviti cesto, streho // dati ustreznejšo, primernejšo obliko: popraviti staro hišo; šivilja ji je popravila plašč / popraviti črko; popraviti obrvi s svinčnikom / popraviti komu izgovor besede 2. povzročiti, da kaj postane boljše; izboljšati: popraviti odnose, položaj; popraviti razmere v podjetju; stanje se je popravilo; ni še prepozno, vse se lahko še popravi; popraviti si zdravje / vreme se je popravilo // z dodajanjem česa povzročiti, da se poveča kakovost: popraviti jed s smetano 3. ugotoviti in odpraviti jezikovne, stilistične napake v tekstu: popraviti besedilo, prvo vrstico; kdo ti bo popravil govor / popraviti učencu matematično nalogo 4. narediti, da kaj slabega ne obstaja več: popraviti krivico; mati je hotela popraviti svojo napako; popraviti sramoto; škodo moraš popraviti plačati, povrniti; popraviti slab vtis; treba bo popraviti zamujeno nadomestiti 5. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: popravila mu je kravato; popraviti obleko na obešalniku; popraviti šopek v vazi; nerodno ležiš, popravi se; popraviti se v sedlu; popraviti si klobuk, nahrbtnik, očala / popraviti lase s čela, koder za ušesa; popraviti si lase pod ruto potisniti 6. dopolniti, deloma spremeniti prej povedano: to je res nerodno - nerodno za nas, je popravil svoj vzklik / zmotil se je v letnici, pa si ga nisem upal popraviti; ni bolan, samo len je, jo je popravil; ne lani, predlanskim je bilo, se je popravila / tri in tri ni pet, ampak šest, mu popravi učiteljica ● žarg. popraviti matematiko dobiti v matematiki boljšo oceno po prejšnji slabši, zlasti negativni; nar. popraviti mladega merjasca skopiti; vzemi bonbon, da si popraviš okus da ne boš imel v ustih več slabega okusaaer., navt. popraviti kurz; šol. učenec je popravil oceno dobil boljšo oceno po prejšnji slabši, zlasti negativni; šport. popraviti čas izboljšati čas; popraviti rekord izboljšati rekord popráviti se nav. ekspr. postati (bolj) zdrav, krepek: le počivaj, da se boš popravil; dolgo je trajalo, da se je po bolezni popravil; prej je bil suh, zdaj pa se je popravil zredil / zdravje se mi je popravilo / spomladi se rastlina popravi // poboljšati se: hči se je letos v šoli popravila; pijanec se težko popravi poprávljen -a -o: prodam generalno popravljen avtomobil; čez tri dni bo stroj popravljen; druga, popravljena izdaja; s tem bo krivica popravljena; šola je bila sezidana pred sto leti, popravljena pa lani; knjigo so, nekoliko popravljeno, še dolgo uporabljali

   176 201 226 251 276 301 326 351 376 401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA