Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
VIT (2.001-2.025)
- kartél -a m (ẹ̑) v kapitalistični ekonomiki združenje enakih ali sorodnih podjetij za dosego monopolnega položaja na tržišču: ustanoviti kartel / združevati se v kartele / mednarodni kartel / sladkorni, železarski kartel ♪
- kartón -a m (ọ̑) 1. papirni izdelek iz več plasti z enako ali različno mešanico vlaken, navadno tanjši in kvalitetnejši od lepenke: izdelovati karton; škatlica iz kartona / embalažni karton; karton za mape, razglednice 2. kos trdega papirja, navadno z rubrikami, s podatki za evidenco: izločiti karton iz kartoteke; vložiti karton / garancijski karton; karton tehničnega pregleda vozila 3. žarg. papirnata škatla: zlagati prazne kartone na kup / knjigo prodajajo v ličnem zaščitnem kartonu / prinesel je karton grozdja ◊ papir. dupleks karton iz dveh ali več plasti, od katerih je ena iz boljše snovi; dvoplastni karton iz dveh plasti, ki sta obe iz enake snovi; dvoplastni valoviti karton iz ene ravne in ene valovite plasti, ki sta zlepljeni v suhem stanju; fascikel karton; um. karton risba v originalni velikosti kot osnova zlasti za izdelavo
freske, večje slike ♪
- kasácija -e ž (á) jur., v nekaterih deželah razveljavitev sodne odločbe, ki jo izvrši kasacijsko sodišče: kasacija sodbe // kasacijsko sodišče ♪
- kásen -sna -o tudi -ó prid., kasnéjši (á) raba peša 1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa; pozen: bil je kasen, ker se je pokvaril avtobus; kasni ste za v gledališče / ekspr. malo kasni ste z opravičilom že prej bi se morali opravičiti / kasni potniki so hiteli na avtobus potniki, ki so bili pozni 2. z glagolskim samostalnikom ki je, se pojavi ob koncu predvidenega časa ali (nekoliko) po njem: kasen izid knjige; kasen prihod vlaka / ni se mogel zadovoljiti s tako kasnim uspehom zapoznelim / kasna setev; danes imamo kasno kosilo pozno kosimo; letos je sadje zelo kasno pozno dozorelo // ki je, se pojavi ob koncu dneva, večera: njegov kasni prihod me je zmotil; kasno branje jo utruja / ekspr. danes bom kasen bom pozno prišel (domov) 3. v zvezi z večer, popoldne od začetka trajanja zelo oddaljen: bil je že kasen večer, ko smo se
razšli; kasno popoldne / prišel je v kasnih (večernih) urah pozno zvečer / kasni srednji vek zadnje obdobje 4. v primerniku ki se zgodi, opravi v času, ki sledi določenemu: tedanja konferenca niti kasnejši pogovori med državniki niso pripeljali do sporazuma; delo je napisal zelo zgodaj, kasnejši popravki ga niso dosti spremenili / odkloni v kasnejšem razvoju; ta in tudi kasnejše operacije so bile neuspešne / kot opozorilo: prijavite se do prvega junija, kasnejših prijav ne bomo sprejemali; preštejte denar, kasnejših reklamacij ne upoštevamo 5. zastar. počasen, zamuden: kasna in težavna vožnja kásno in kasnó, kasnéje stil. kášnje 1. prislov od kasen: a) danes smo kasno jedli / kasno je šel na vlak / danes je že precej kasno za prijavo b) kasno bom prišel / zelo je že kasno pozno zvečer / kasno popoldne je odšla; govorili so kasno v noč c) pridite kasneje; morda se boste kasneje spomnili / prišel je uro kasneje, kot je
obljubil / umrl je oče, leto (dni) kasneje pa še mati 2. v presežniku poudarja skrajnost določenega roka: nalogo morate oddati najkasneje do konca semestra; to bo narejeno najkasneje v treh dneh ♪
- kaséta -e ž (ẹ̑) 1. priprava, navadno kvadrataste oblike, prirejena za shranjevanje določenega predmeta: vzeti kaj iz kasete; kaseta za orodje, plošče; knjige, izdane v skupni kaseti; kaseta s predali / redko kaseta za radio, televizor ohišje, okrov // raba peša škatla, škatlica, zlasti za shranjevanje dragocenosti: zakleniti kaseto; kaseta z nakitom; pisemski papir v kasetah 2. priprava s trajno nameščenima kolutoma, na katerih je navit magnetofonski trak: vložiti kaseto / magnetofonska kaseta // priprava, v kateri je fotografski film: kupuje filme brez kaset / filmska kaseta priprava s kinematografskim filmom 3. arhit. vsako od navadno pravokotno poglobljenih polj stropa: renesančne kasete / strop s kasetami ♪
- kasírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. pog. sprejeti denar za prodano blago: kasiral bo glavni natakar / ves dan kasira in šteje denar // dobiti, izterjati denar za določeno storitev, preskrbovanje s čim: dimnikar je prišel samo kasirat / kasirati (za) vodarino, stanarino // dobiti, prejeti: ta dan so kasirali milijon dinarjev / ves dobiček je sam kasiral 2. star. razveljaviti, odpraviti: kasirati odločbo, ukrep kasíran -a -o: ves kasirani denar je zapravil ♪
- kastrácija -e ž (á) med., vet. odstranitev spolnih žlez; skopljenje: posledice kastracije; kastracija in sterilizacija / napraviti kastracijo ♪
- káša -e ž (á) 1. jed iz oluščenega prosa: kuhati, mešati kašo; zabeliti kašo z maslom / češpljeva kaša v kateri so slive; mlečna kaša kuhana na mleku / nadevati klobase s kašo s kuhanim pšenom / prosena kaša // redko oluščena zrna nekaterih žit ali jed iz takih zrn sploh: oprati, prebrati kašo / ajdova kaša; ječmenova kaša ješprenj; (prosena) kaša pšeno 2. s prilastkom gosta jed iz pretlačenega krompirja, sadja, zelenjave: jabolčna kaša; sadna kaša; redko krompirjeva kaša krompirjev pire, pire krompir 3. nav. ekspr. mešanica iz zdrobljene, zmlete snovi in tekočine: narediti iz mavca gosto kašo / zmešati cement, pesek in vodo v kašo; pren. vse njegovo pisanje je dolgočasna kaša 4. ekspr. neprijeten, zapleten položaj: to ti je bila kaša; potegniti, spraviti koga iz kaše; biti, znajti se v kaši / zabredli, zašli so v lepo kašo v zelo neprijeten,
zapleten položaj / ne vmešavaj se v to kašo neprijetno, zapleteno zadevo ● star. ne bo več dolgo jedel kaše kmalu bo umrl; ekspr. ne boš (nam) kaše pihal delal težav v kaki stvari, se vmešaval; ekspr. lepo kašo nam je skuhal povzročil je, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema ◊ gastr. ribana kaša kaši podobna jušna zakuha iz rezančnega testa; med. barijeva kaša raztopina barijevega sulfata, ki se da pacientu pri rentgenskem presvetljevanju, slikanju prebavne cevi; meteor. babja kaša babje pšeno ♪
- kášelj -šlja m (á) sunkovito, glasno izdihavanje zraka zaradi dražljajev v grlu, sapniku: premagovati, zadrževati kašelj; draži ga h kašlju, na kašelj; krčevit, močen kašelj / kašelj ga duši; med govorjenjem ga je napadel kašelj je začel kašljati / nastop kašlja zaradi prehlada / lajajoči kašelj zelo glasen in suh; suhi kašelj brez izmečka; vlažni kašelj z izmečkom ♦ med. oslovski kašelj nalezljiva bolezen z napadi močnega, dušljivega kašljanja, zlasti pri otrocih ♪
- kašljáj -a m (ȃ) sunkovit, glasen izdih zraka zaradi dražljajev v grlu, sapniku: z nekaj kašljaji je spravil koščico iz grla ♪
- kášljati -am nedov. (ȃ) 1. sunkovito, glasno izdihavati zrak zaradi dražljajev v grlu, sapniku: zaradi dima je kašljala; utihnil je, dokler niso nehali kašljati; krčevito, pritajeno kašljati / otrok ne sme na igrišče, ker kašlja / iz zadrege se je prestopal in kašljal pokašljeval / pog. kašlja kri izkašljuje ∙ šalj. kdor dolgo kašlja, dolgo živi vsaka bolezen se ne konča s smrtjo 2. ekspr. dajati kašljanju podobne glasove: motor je začel kašljati in hropsti; črno žrelo topa je strašno kašljalo kašljáje: kašljaje se je oblačil kašljajóč -a -e: kašljajoči bolniki ♪
- katarákta -e ž (ȃ) med. očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; siva mrena: imeti katarakto; ozdraviti katarakto z operacijo ♪
- katáster -tra m (á) uradni popis zemljišč na določenem območju glede na obliko, obseg, kakovost, kulturo, posestništvo: izdelati, napraviti kataster; meriti zemljišča za kataster / odmeriti davek na osnovi katastra / zemljiški kataster / pog. iti na kataster v katastrski urad // s prilastkom uradni popis določene stvari, objektov na določenem območju in načrt njihove razporeditve: gozdni, vodni kataster; kataster cest, lovišč / kataster davčnih zavezancev uradni seznam, popis ◊ jur. davčni kataster trajnejši seznam vsega, kar je potrebno za ugotovitev davčnih zavezancev in davčne osnove; zgod. terezijanski kataster za davčne namene narejen kataster v času vladanja Marije Terezije ♪
- katastrofálen -lna -o prid. (ȃ) 1. ki povzroči v naravi veliko razdejanje, uničenje, uničujoč: katastrofalen potres, požar; katastrofalna eksplozija // nav. ekspr. ki ima zelo hude posledice; poguben, usoden: napraviti katastrofalno napako; katastrofalna zmota / katastrofalno spoznanje / katastrofalen dvig cen zelo velik 2. ekspr. zelo slab, neugoden: katastrofalen potek bitke; preteklo leto je bilo v gospodarstvu naravnost katastrofalno / našli so ga v katastrofalnem stanju / katastrofalne posledice // ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: doživeti katastrofalen polom, poraz katastrofálno prisl.: izguba popularnosti se je katastrofalno pokazala pri volitvah; domačini so goste katastrofalno premagali; sam.: vsak dan se zgodi kaj katastrofalnega ♪
- kategorizíranje -a s (ȋ) glagolnik od kategorizirati: kategoriziranje tekmovalcev / izvesti, opraviti kategoriziranje ♪
- katéri 1 -a -o zaim. (ẹ̄) 1. izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste: kateri ključ je pravi? katero obleko boš oblekla? na katere pomanjkljivosti namiguješ? za nabavo katerih strojev se zanima tovarna? / ekspr. »mi smo to sklenili.« »Kateri mi?« / v samostalniški rabi, pri upoštevanju spola in števila: katera ostane na domu? kateri od vas so se udeležili sestanka? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: vprašanje je, kateri bolje plava; pazi, do katere meje smeš / raziskoval je, kateri in kakšni so bili predniki človeka // izraža vprašanje po mestu v zapovrstju: katerega (dne) smo danes? kateri si prišel na cilj? 2. navadno v samostalniški rabi, pri upoštevanju spola in števila izraža nedoločeno, poljubno osebo ali stvar iz določene vrste: včasih kateri zamudi; dobile so, kar je katera zaslužila; ekspr. rešil je svojo in še katerega družino; če vas katerega
izberejo, naj kar sprejme ● navihana je kot le katera zelo; ekspr. potrkal sem na peta ali katera že vrata na veliko vrat; prim. malokateri, redkokateri ♪
- katéri 2 -a -o zaim. (ẹ̑) v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih 1. za uvajanje stavka, ki prilastkovno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku a) v predložni rabi: to je čas, o katerem govorimo; žena, do katere je imela zaupanje; volilna enota, v kateri kandidira / neprav. razpisano je delovno mesto, za katerega je potrebna visoka izobrazba za katero b) pri izogibanju dvoumosti: mati mojega prijatelja, kateri je zdaj v Kopru; to je tisti, kateremu je vse zaupal / raba peša on je mož, kateremu se sme verjeti ki se mu sme; zastar. odšel je na kongres, kateri obravnava ta vprašanja ki // raba peša za uvajanje stavka, ki na splošno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku: katere hočete na izlet, se prijavite; katera vzame pijanca, je neumna tista, ki; vsaka, ki / katere čevlje obuje, vsaki ga ožulijo 2. v rodilniku za izražanje pripadnosti,
lastnine: odbor, katerega naloge so znane; ljudstvo, v katerega imenu nastopate; publ. predpisi, na podlagi katerih se določa dohodnina 3. za dopolnjevanje, opredeljevanje vsebine nadrednega stavka: odštel mu je deset tisočakov, od katerih je dva pridržal; prodajalka mu je dala vrečico, v katero je stresel sladkorčke (in) vanjo je stresel; publ. motovilec je prineslo na trg nekaj kmetic, katere so ga hitro prodale te so ga hitro prodale ● zastar. ta stil vlada do Michelangela, kateri mojster pomeni začetek nove dobe (in) ta mojster; napake najdeš na katerem si že bodi človeku kateremkoli, kateremsibodi; prim. katerikoli, katerisibodi ♪
- kavalír -ja m (í) 1. moški plemenitih lastnosti in uglajenega vedenja: je velik kavalir; ravnal je kot pravi kavalir / bodi kavalir in odstopi svoj prostor // nav. ekspr. oboževalec, spremljevalec ženske, zlasti na družabni prireditvi: na ples je šla brez kavalirja / ima že drugega kavalirja / ti bom jaz za kavalirja 2. zastar. plemič, vitez: srednjeveški kavalirji ♪
- kávcija -e ž (á) 1. vsota, ki se da za zagotovitev vračila, varščina: dati, plačati kavcijo za pribor; povečati kavcijo / položiti kavcijo za posojilo // redko odškodnina (za obrabo): moral je plačati visoko kavcijo 2. v nekaterih deželah vsota, ki se da, da se kdo začasno izpusti na prostost: zanj je bila dana kavcija 3. v nekaterih deželah vsota, ki se da, da se kdo sme poročiti ♪
- kávsati -am nedov. (ȃ) 1. nav. ekspr. hitro, sunkovito segati s kljunom po čem: kokoši kavsajo travo, zrnje // udarjati, tolči s kljunom: koklja jezno kavsa 2. vulg. spolno občevati kávsati se ekspr. tepsti se (s kljunom): petelina sta se kavsala do krvi // slabš. zelo se prepirati, prerekati: kavsajo se zaradi dediščine ♪
- kávsniti -em dov. (á ȃ) nav. ekspr. hitro, sunkovito seči s kljunom po čem: kokoš je kavsnila zrno // udariti s kljunom: papiga ga je kavsnila; pren., ekspr. spet je kavsnil vmes s svojo besedo ♪
- kázenski -a -o [zǝn] prid. (ȃ) nanašajoč se na kazen ali kaznovanje: a) materini kazenski ukrepi se niso obnesli / kazenska premestitev / kazenska ekspedicija vojaška akcija, s katero hoče napadalec s strahovanjem odvrniti prebivalstvo od sovražnih dejanj ali se maščevati; kazenska kolonija nekdaj področje zunaj domovine, kamor se pošiljajo kaznjenci v pregnanstvo ♦ šport. kazenski prostor pri nogometu prostor, ki sega 16,5 m levo in desno od gola in 16,5 m v igrišče; kazenska klop pri hokeju na ledu klop za igralce, začasno izključene iz igre zaradi prekrška b) izdati kazenski nalog; kazenski predpis / sprožiti, uvesti, ustaviti kazenski postopek postopek zoper osebo, za katero se utemeljeno sumi, da je storila kaznivo dejanje; kazenski pregon; kazenski proces; kazenski ukrep; kazenski zakonik zakonik, ki obsega sistematično razvrščene določbe materialnega
kazenskega prava; kazenski poboljševalni dom zavod, v katerem prestajajo daljše kazni odvzema prostosti odrasli obsojenci; kazenski poboljševalni zavod zavod za prestajanje kazni odvzema prostosti; kazenska odgovornost odgovornost krivega in prištevnega ali zmanjšano prištevnega storilca kaznivega dejanja; kazenska preiskava; kazenska sankcija; kazensko pravo pravna pravila, ki obsegajo kazensko materialno, kazensko procesno pravo ter pravo izvrševanja kazenskih sankcij kázensko prisl.: kazensko odgovoren; bila je kazensko premeščena ♪
- kaznív -a -o prid. (ȋ í) ki zasluži kazen: kaznivo prekupčevanje // jur., v zvezi kaznivo dejanje družbi nevarno dejanje ali opustitev dejanja, za kar je v kazenskem zakonu predpisana kazen: obdolžili so ga kaznivega dejanja; zagrešiti, zakriviti kaznivo dejanje; zagovarjati se zaradi kaznivega dejanja; storilec kaznivega dejanja ♪
- kážipót -a m (ȃ-ọ́) tablica ob cesti, na križišču z označbo krajev, smeri, razdalj: postaviti kažipot; ob cesti stoji lesen kažipot // ekspr. svetovalec, vodnik: dolgo je bil njegov kažipot; pren. priročnik nam bo dober kažipot po literaturi ♪
- kdáj prisl. (ā) 1. izraža vprašanje po času, v katerem se dejanje dogaja: kdaj prideš? kdaj, pravite, začnemo zidati? kdaj in kje se je to zgodilo? ekspr. kdaj neki je začel kaditi? / ekspr.: kdaj se boš odvadil površnosti; kdaj sem pa jaz odločal nikoli / do kdaj boš doma? od kdaj je ta hiša tvoja? za kdaj je sklican sestanek? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: ne spominjam se, kdaj je bil nazadnje pri nas; elipt. ura je minila, da nista vedela kdaj 2. ekspr., navadno v zvezi z že izraža veliko časovno oddaljenost: kdaj smo te že pričakovali; že kdaj bi bil moral to storiti / v hiši je od kdaj že sama revščina in lakota; prim. bogve, kdove ♪
1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101