Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (9.501-9.525)


  1.      domoljúben  -bna -o prid. (ú ū) knjiž. ki ljubi dom, domovino: domoljubne ženske / domoljuben pesnik pesnik, ki piše domoljubne pesmi ♦ lit. domoljubna lirika lirika, ki izpoveduje, kaže ljubezen do domovine in naroda; domoljubna pesem ♪
  2.      domoljúbka  -e ž (ȗ) knjiž. ženska, ki ljubi dom, domovino: slovenske domoljubke ♪
  3.      domoródec  -dca m (ọ̑) 1. kdor je po izvoru od tam, kjer živi: domorodci in priseljenci; domorodci v Polineziji; raziskovati jezik domorodcev; navezati stike z domorodci 2. zastar. rodoljub, domoljub: pesnik je bil iskren domorodec ♪
  4.      domotóžen  -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na domotožje: domotožne misli; v njem se je vedno bolj oglašalo domotožno koprnenje / fant je že domotožen ♪
  5.      domovánje  -a s (ȃ) 1. knjiž. dom, bivališče: čebele poletijo včasih tudi po več kilometrov od svojega domovanja; zvečer so se vračali v svoje domovanje; obstal je na pragu svojega novega domovanja / posamezna domovanja obdajajo vinogradi in sadovnjaki ∙ vznes. zadnje domovanje grob, pokopališče 2. star. kmetija, domačija: domovanje je prepustil sinu ♪
  6.      domováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. prebivati, živeti: nomadi domujejo v primitivnih kolibah; napotil se je proti hiši, kjer so domovali njegovi starši / kamela domuje v puščavi; prave vodne rastline domujejo res samo pod vodo / pozna se, da v tej hiši domuje sreča ♪
  7.      domovína  -e ž (í) 1. dežela, v kateri se je kdo rodil, v kateri prebiva: zapustiti domovino; vrniti se v domovino; umreti za domovino; nova, stara domovina; domovina starih Slovanov; obramba domovine; ljubezen do domovine / ožja, širša domovina; pren., ekspr. domovina kave; Anglija je domovina nogometa ∙ knjiž. domovina ga kliče mora v vojno, k vojakom; pog., ekspr. da, tako bom napravil in domovina bo rešena stvar bo opravljena, urejena 2. zastar. dom, hiša: kupil je novo domovino ♪
  8.      domovínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na domovino: gojiti v učencih domovinski čut; domovinska dolžnost, ljubezen; domovinska nesreča / domovinska vojna vojna za obrambo domovine po neizzvanem napadu ● ta beseda je že dobila domovinsko pravico se je razširila, uveljavila ◊ jur. domovinski list do 1945 listina, s katero se komu potrdi domovinska pravica; domovinska občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; domovinska pravica do 1945 pristojnost v določeno občino; lit. domovinska pesem pesem, ki izpoveduje, kaže ljubezen do domovine ♪
  9.      dómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dom 2: domski inventar; domska knjižnica; domsko dvorišče / domska disciplina, oskrba, vzgoja / domski otrok v domu vzgojen in odrasel ♪
  10.      dón 2 -a m (ọ̑) v španskem in italijanskem okolju gospod: ošaben don / neskl., kot pristavek k imenu plemiča, duhovnika pri don Kihotu ♪
  11.      dóna  in dónna -e [dona] ž (ọ̑) navadno pristavek k imenu plemkinje, v italijanskem okolju gospa: dona Luiza ♪
  12.      donášati  -am nedov. (ȃ) raba peša 1. dajati, prinašati korist: gostilna mu veliko donaša; služba mu ne donaša dovolj / glavnica mu donaša lepe obresti; trgovina donaša največ dobička 2. prinašati, nositi: čebele donašajo cvetni prah; donašati hrano, vodo; iz mesta mu donaša knjige; pren. življenje mu donaša skrbi ♪
  13.      donatíst  -a m (ȋ) rel. pripadnik starokrščanske verske sekte, imenovane po škofu Donatu ♪
  14.      donátor  -ja m (ȃ) knjiž. kdor daruje, podari kak večji (umetniški) dar, zlasti cerkvi: na oltarni sliki je upodobljen tudi donator / bil je med donatorji nove ustanove darovalci ♪
  15.      donátorica  -e ž (ȃ) knjiž. ženska, ki daruje, podari kak večji (umetniški) dar, zlasti cerkvi ♪
  16.      donátorski  -a -o (ȃ) pridevnik od donator: na cerkveni sliki je opaziti tudi donatorske portrete ♪
  17.      dónda  -e ž (ọ̑) 1. slabš. veliko, nerodno dekle: vaške donde // ekspr. doraščajoča oseba ženskega spola; dekle: taka donda bi se že lahko sama obula; zdaj nisi več majhna, saj si že cela donda 2. nar. igrača, ki predstavlja deklico; punčka: deklica se igra s svojo dondo ♪
  18.      donebésen  -sna -o prid. (ẹ̑) ekspr. visok, kot bi segal do nebes: iz hiše so švignili pošastni donebesni plameni; v mestu so same visoke hiše in donebesni stolpi; donebesno gorovje // zelo glasen: slišati je bilo donebesne krike; donebesno vpitje / zavladalo je donebesno veselje zelo veliko ♪
  19.      donések  -ska m (ẹ̑) 1. s čimer kdo k čemu prispeva, zlasti v znanosti, umetnosti: študija je tehten donesek k razumevanju pisateljevega dela; članek je zanimiv donesek za zgodovino slovenske kulture; Prešernov donesek v slovensko poezijo 2. zastar. denarna vsota ali kakšna stvar, ki se za kaj da, prispeva; prispevek: plačevati mesečni donesek; prostovoljni doneski ♪
  20.      donêsti  -nêsem dov., donésel donêsla (é) 1. redko nehati nesti: nimamo več jajc, ker so kokoši donesle 2. zastar. donositi: če je krava bolna, ne bo donesla 3. zastar. prinesti: dekla mu je donesla vina / donesel mu je pozdrave / kupčija mu je donesla dobiček donesèn tudi donešèn -êna -o: ta rastlina ni domača, ampak je k nam donesena ♪
  21.      donéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati polne, nizke glasove: orgle, zvonovi donijo; zamolklo doneti / glas mu je votlo donel 2. doneč se širiti: preko polj doni vesela pesem; glas roga je donel s hriba v hrib / po hodniku so doneli trdi koraki 3. ekspr. biti zaznaven, slišen: iz njenega glasu je donel upor; iz besed je donelo sovraštvo / njen smeh je še vedno donel / njegove besede so ji neprestano donele na uho donèč -éča -e 1. deležnik od doneti: doneč zvon; zapel je s prijetno donečim glasom; srebrno doneč smeh 2. ekspr. vznesen, a vsebinsko prazen: visoko doneče besede, fraze ♪
  22.      donhuán  tudi donjuán -a [-hu̯a-] m (ȃ) ekspr. moški, ki išče vedno novih ljubezenskih dogodivščin: izkušen, znan donhuan; kdo bi si mislil, da je tak donhuan ♪
  23.      donhuánski  tudi donjuánski -a -o [-hu̯a-] prid. (ȃ) nanašajoč se na donhuane: donhuanske dogodivščine; donhuansko vetrnjaštvo / donhuanski zapeljivec ♪
  24.      dónja  in dóña -e [-nja] ž (ọ̑) navadno pristavek k ženskemu imenu, v španskem okolju gospa: donja Emilija ♪
  25.      donkihót  -a m (ọ̑) ekspr. kdor si prizadeva doseči kaj velikega, nedosegljivega, navadno brez uspeha: on je nepoboljšljiv donkihot ♪

   9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501 9.526 9.551 9.576 9.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA