Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
VE (9.301-9.325) 
- dogodívščina -e ž (ȋ) nenavaden, zanimiv, vznemirljiv doživljaj: blodi po svetu in išče dogodivščin; pripoveduje nam o nezaslišanih dogodivščinah; njegove ljubezenske dogodivščine; želja po dogodivščinah ♪
- dogodljáj -a m (ȃ) dogodek, navadno manjši, manj pomemben: na poti se mu je pripetil neprijeten dogodljaj; družbi pripoveduje drobne dogodljaje s planin; nenavaden, resničen dogodljaj ♪
- dogórek -rka m (ọ̑) ostanek dogorele stvari, zlasti sveče: v svečnikih je bilo še samo nekaj dogorkov; pren., pesn. dogorek sanj ♪
- dogoréti -ím dov., dogôrel (ẹ́ í) 1. prenehati goreti: ogenj je dogorel; sveča je dogorela / polena so dogorela popolnoma zgorela; pren. ljubezen dogori; sveča njegovega življenja je dogorela 2. goreti do določene meje: cigareta mu je dogorela do polovice dogôrel -éla -o: dogoreli tramovi; dogorela cigara ♪
- dogorévanje -a s (ẹ́) glagolnik od dogorevati: dogorevanje ognja; dogorevanje sveč / dogorevanje večerne zarje ♪
- dogorévati -am nedov. (ẹ́) približevati se koncu gorenja: med prsti mu dogoreva cigareta; sveče dogorevajo; svetilka počasi dogoreva; pren. v njem je dogorevala vera v dobroto; njeno življenje dogoreva // pesn. izgubljati močen sijaj, svetlobo: dan dogoreva; zvezde dogorevajo dogorevajóč -a -e: dogorevajoč ogenj ♪
- dogovárjanje -a s (ȃ) glagolnik od dogovarjati se: tajno dogovarjanje; dogovarjanja za sestavo novega odbora; dogovarjanje med državami / samoupravno dogovarjanje ♪
- dogóvor -a m (ọ̑) sporazum, soglasje glede kakih določil ali obveznosti: skleniti dogovor; odstopil je od dogovora; ravnati se po dogovoru; mednarodni dogovori; dogovori med poštnimi in transportnimi podjetji / pisar.: vajenca sprejmemo takoj ali po dogovoru; nastop službe takoj, plača po dogovoru / pog. to je stvar dogovora bo, kakor se bomo dogovorili; ekspr. službo sta odpovedala, kakor po dogovoru oba hkrati, istočasno ♪
- dogovoríti -ím dov., dogovóril; nam. dogovôrit in dogovorít (ȋ í) 1. končati govorjenje: ko je nazadnje dogovoril, so mu navdušeno ploskali / zaradi ihtenja ni mogla dogovoriti / komaj je dogovoril te besede; ustavil jo je, preden je dogovorila misel 2. zastar. dogovoriti se za kaj: dogovoriti sestanek / dogovorila bova novo pogodbo sklenila dogovoríti se z dogovorom doseči soglasje: velja, kakor sva se dogovorila; dogovorila sta se za sestanek; dogovoriti se o odškodnini; dogovoril sem se s predsednikom dogovorjèn -êna -o: upoštevati dogovorjeni rok; dogovorjene cene; kupčija je dogovorjena; sešla sta se na dogovorjenem mestu; oglasiti se na dogovorjeno znamenje; vse je bilo dogovorjeno ♪
- dogradítev -tve ž (ȋ) glagolnik od dograditi: dograditev kulturnega doma se je zakasnila; dograditev avtomobilske ceste; krediti za dograditev in popravila stanovanj / dograditev gospodarskega sistema; dograditev socializma ♪
- dogradíti -ím dov., dográdil (ȋ í) končati gradnjo: začeli so že pred tremi leti, pa še niso dogradili // zgraditi do konca: dograditi most, stavbo / daljnovod so dogradili že pred rokom; pren. pisatelj ni dogradil posameznih značajev; družbe ni mogoče dograditi v enem samem obdobju dograjèn -êna -o: dograjen svetovni nazor; dograjena proga; drama je oblikovno in vsebinsko dograjena; poslopje nove šole je bilo te dni dograjeno ♪
- dográjati -am nedov. (á) približevati se koncu gradnje, graditve česa; dograjevati: lisica dograja rov; pren. dograjati narodno individualnost ♪
- dograjênost -i ž (é) knjiž. dovršenost, popolnost, izdelanost: pisatelj se v novelah približuje umetniški dograjenosti; dograjenost skladbe; za delo je značilna realistična dograjenost značajev ♪
- dograjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. približevati se koncu gradnje, graditve česa: stavbo te dni dograjujejo; pren. dograjevati svoj svetovni nazor 2. dodatno graditi: bolnišnici dograjujejo nov trakt; v kopališču dograjujejo garderobe in umivalnice ♪
- dohájati -am nedov. (ȃ) 1. iti enako hitro kot kdo drug: deček je skoraj tekel, da so ga težko dohajali; komaj dohaja moža; pren. storitvena dejavnost ne dohaja potreb potrošnikov; delo komaj dohajamo ∙ teče, da ga komaj dohajajo peté zelo hitro 2. s hitrejšim premikanjem prihajati do koga, ki gre spredaj; dohitevati: nikogar ni srečaval, nikogar dohajal 3. publ. dojemati, razumevati: uprizoritev je toliko modernistična, da jo gledalci še lahko dohajajo; občinstvo težko dohaja sodobno likovno umetnost; umsko dohajati 4. zastar. prihajati: kupci so dohajali iz daljnih krajev / z bojišča dohajajo pretresljive novice dohajajóč -a -e: opazovala je dohajajoče povabljence ♪
- dohitéti -ím dov., dohítel (ẹ́ í) 1. s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj: dohitel ga je na ovinku; tako beži, da ga ne morem dohiteti / z avtom je dohitel vlak ∙ smrt ga je dohitela na potovanju umrl je na potovanju 2. izenačiti se s kom v čem: dohiteti sosede pri delu; tik pred koncem ga je dohitel na tabeli; v šolstvu smo dohiteli napredne države; v znanju ne more dohiteti svojih sošolcev 3. redko nadomestiti, popraviti: zamujenega ne moremo več dohiteti ♪
- dohitévati -am nedov. (ẹ́) s hitrejšim premikanjem prihajati do koga, ki gre spredaj: ljudje so ju dohitevali in prehitevali; dohitevati znance / ker je veter pojemal, je s čolnom dohiteval jadrnico // iti enako hitro kot kdo drug; dohajati: ne hodi tako hitro, saj te komaj dohitevam; pren. treba se je izpopolnjevati, če hočeš dohitevati dobo ♪
- dohòd -óda m (ȍ ọ́) 1. kraj, prostor, kjer se da do česa priti: eksplozija je zasula dohod do rudarjev; vsi dohodi v mesto so bili zaprti / hiša ima dohod z dveh strani; dohod na teraso je z vrta 2. zastar. prihod: vse je bilo pripravljeno za očetov dohod ♪
- dohódek -dka m (ọ̑) 1. nav. mn. vsota, ki jo kdo v določenem razdobju prejme za svoje delo, od premoženja: redni dohodki mu ne zadoščajo; ima dobre dohodke; mesečni dohodki; rentni dohodek; dohodki od premoženja; viri dohodkov; davek od dohodkov / njegov edini dohodek je pokojnina, štipendija / osebni dohodki 2. nav. ed., ekon. uspeh kake pridobitne dejavnosti v določenem razdobju, izražen v denarju: dohodek gospodarske organizacije se je povečal; sestaviti pravilnik o delitvi dohodka; prispevek od dohodka 3. ekon., navadno v zvezi z naroden novo ustvarjena vrednost v družbenopolitični skupnosti v določenem razdobju, izražena v denarju: narodni dohodek Jugoslavije; narodni dohodek občine; narodni dohodek povprečno na prebivalca, na zaposlenega ◊ fin. katastrski dohodek z zemljiškim katastrom
določen povprečni dohodek od zemljiške parcele; proračunski dohodki sredstva, ki jih prejemajo organi družbenopolitičnih skupnosti za svojo dejavnost ♪
- dohodnína -e ž (ȋ) davek od dohodkov: plačevati, pobirati dohodnino; dohodnina od kmetijstva, podjetij; osnova za odmero dohodnine / obrazec za prijavo dohodnine ♪
- dohodnínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dohodnino: znižati dohodninsko stopnjo / dohodninski davek ♪
- dóhtar -ja m (ọ́) 1. nižje pog. zdravnik, doktor: iti k dohtarju; poslati po dohtarja / vedno hodi okoli dohtarjev 2. star. odvetnik, advokat: zadevo sem izročil dohtarjem / jezični, pravdarski dohtar ∙ pog. govori kakor raztrgan, strgan dohtar veliko, spretno ♪
- dohtáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. prizadevati si govoriti učeno: misli, da ga vsi občudujejo, kadar dohtari; sredi večje družbe je dohtaril bradat študent ♪
- doigráti -ám dov. (á ȃ) 1. končati igranje, igro: pianistka je doigrala in se poklonila; doigrati simfonijo / doigrati partijo šaha; pren. kmalu je doigral svojo politično vlogo; doigrali so za vedno 2. knjiž. izoblikovati popolnoma, do konca: igralci niso doigrali te v bistvu preproste scene; vlogo kralja je dobro doigral doigrán -a -o: tragedija je doigrana; moja vloga je doigrana ♪
- dojáhati -am tudi -jášem dov. (ā) redko prijahati: Če bi bil podvizal, dojahal bi bil vendar do Loge vesi (I. Pregelj) ♪
9.176 9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326 9.351 9.376 9.401 
