Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (926-950)

926.      boróvec  -vca m (ọ̄) nar. bor¹: po hribu so rasli mladi borovci; šumeči, temni borovci / ob vznožju hriba se razprostira borovec borov gozd ♪
927.      borovníčevec  -vca m (í) žganje iz borovnic: izvrsten, star borovničevec / razredčiti borovničevec sok iz borovnic ♪
928.      božánstven  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na božanstvo: božanstvena načela ♪
929.      božánstvenost  -i ž (ȃ) narava, lastnosti boga, božanstva: zanj je bila vsa narava polna božanstvenosti ♦ rel. božanstvenost Kristusove osebnosti // knjiž., ekspr. izredna lepota: božanstvenost pogleda na gore ♪
930.      božjepráven  -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na božje pravo: božjepravna norma ♪
931.      brádovec  -vca m (á) bot. grmičasto razrasel lišaj, ki visi s suhih vej, Usnea barbata ♪
932.      brámbovec  -vca m (á) nekdaj vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnosti: zbrati brambovce; deželni brambovci; oddelek brambovcev ♦ zgod. pripadnik prostovoljnih avstrijskih vojaških enot za časa francoske okupacije // star. branilec, branitelj: brambovci trdnjave so odbili napad / biti brambovec pravice ♪
933.      bránjevec  -vca m (á) kdor prodaja na živilskem trgu: branjevke in branjevci // trgovec z drobnim, cenenim blagom ♪
934.      brávec  -vca m (á) star. oven: krepko je držal bravca ♪
935.      brbljávec  -vca m (ȃ) ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: imeli so ga za brbljavca ♪
936.      brbrávec  -vca m (ȃ) ekspr. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: brbravcev ni marala ♪
937.      brékovec  -vca m (ẹ́) bot. breka ♪
938.      bréskovec  -vca m (ẹ́) žganje iz breskev: domača slivovka, breskovec in češnjevec ♪
939.      bréstovec  -vca m (ẹ́) star. brest: senčnati, visoki brestovci ♪
940.      bréve  -a m (ẹ̑) rel. papeško pismo v manj slovesni obliki kot bula: izdati, prebrati breve ♪
941.      brezbárven  -vna -o prid. (ȃ) 1. ki je brez barve: prevleči z brezbarvnim lakom; brezbarvni plin; voda je brezbarvna; brezbarvno steklo // ki je brez izrazite barve: stari brezbarvni slamniki / brezbarven in izžit obraz; motne, brezbarvne oči 2. knjiž. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: brezbarvna junakinja romana / suh in brezbarven glas; brezbarven začetek igre brezbárvno prisl.: vse vloge so bile podane brezbarvno ♪
942.      brezcvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) redko ki je brez cveta, cvetja: brezcvetne in brezlistne veje ♦ nav. mn., bot. brezcvetna rastlina rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi ♪
943.      brezcvétnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi ♪
944.      brezčústven  -a -o prid. (ȗ) ki je brez čustev: brezčustven in hladen človek / brezčustvena otopelost ♪
945.      brezčústvenost  -i ž (ȗ) lastnost brezčustvenega človeka: čudili so se njegovi brezčustvenosti ♪
946.      brezdrevésen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko ki je brez dreves: brezdrevesni alpski pas ♪
947.      brezdržáven  -vna -o prid. (á) polit. ki ni urejen v obliki države: brezdržavna družba / brezdržavno stanje ♪
948.      brezglávec  -vca m (ȃ) ekspr. brezglav, nepremišljen človek: tako ravna le brezglavec ◊ zool. brezglavci ribam podobne morske živalce z neizrazito glavo, Acrania ♪
949.      brezgláven  -vna -o prid. (ā) redko brezglav: brezglavno ravnanje ♪
950.      brezkŕven  -vna -o prid. (ŕ r̄) 1. ki je brez krvi, brez zdrave naravne barve: brezkrvni obraz; brezkrvna dekličina roka; brezkrvne ustnice 2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: tekst je nepomemben in brezkrven; dolgočasna brezkrvna poezija / bila je kot nezemeljsko, brezkrvno bitje ♪

   801 826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026