Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
VE (901-925) 
- blagovéstje -a s (ẹ̑) knjiž., redko blagovest: blagovestje resnice in ljubezni / oznanjati poganom blagovestje ♪
- blagovéstnik -a m (ẹ̑) 1. knjiž. prvi oznanjevalec krščanstva; apostol: slovanska blagovestnika Ciril in Metod 2. vznes., s prilastkom goreč glasnik ideje: blagovestnik miru ♪
- blánkvêrz -a m (ȃ-ȇ) lit. peterostopni jambski verz brez rime: pesnitev v blankverzih ♪
- blebetávec -vca m (ȃ) slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori: nepremišljen blebetavec ♪
- bledokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄) knjiž., redko neizrazit, medel: bledokrvne osebe v drami ♪
- bleiweisovec -vca [blájvajs-] m (ȃ) pristaš Bleiweisovih kulturnih in političnih nazorov: mladoslovenska generacija se je spopadla z bleiweisovci ♪
- blískoven -vna -o prid. (ȋ) star. bliskovit: spustiti se v bliskoven dir / bliskovna sprememba ◊ elektr. elektronska bliskovna žarnica plinska žarnica, ki da močno trenutno svetlobo; fot. bliskovna luč priprava za močno trenutno osvetlitev pri fotografiranju ♪
- blístavec -vca m (í) zool. v bistrih vodah živeča majhna riba s temno vijoličasto črto vzdolž bokov, Leuciscus agassizi: blistavec je bil priljubljena vaba za lov postrvi ♪
- bljúvek -vka m (ȗ) redko izbljuvek, izmeček: pred gostilno je polno bljuvkov ♪
- bljúven -vna -o prid. (ū ȗ) redko bljuvalen: bljuvna sol ♪
- blókoven tudi blokóven -vna -o prid. (ọ̑; ọ̄) nanašajoč se na blok: blokovna gradnja, zazidava / blokovno osebje v taborišču / v trgovini med vzhodom in zahodom so se čutili blokovni vplivi blokovski / naši blokovni organi se trudijo za dobre sosedske odnose ♦ žel. blokovni razmak odsek proge med dvema blokoma, blokovnicama ♪
- bôbovec -vca m (ó) 1. trajno zimsko jabolko z zamolklo rdečimi progami: koš dišečih bobovcev / v sadovnjaku ima skoro same bobovce 2. petr. rjavi železovec, ki nastaja v obliki oblih zrn v glini: nahajališča bobovca ◊ bot. vodna rastlina z elipsastimi listi in modrimi cveti, Veronica beccabunga ♪
- bóbrovec in bôbrovec -vca m (ọ́; ó) gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka: z bobrovci krita streha ♪
- bógočlovéški -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) rel. ki združuje naravo boga in človeka v eni božji osebi: Kristusova bogočloveška narava ♪
- bogoslóvec -vca m (ọ̑) slušatelj bogoslovja: mladi bogoslovci // strokovnjak za bogoslovje ♪
- bogoslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bogoslovje: bogoslovni študij ♪
- bógovec -vca m (ọ̄) star. duhovnik, predikant ♪
- bógsigavédi in bóg si ga védi prisl. (ọ̑-ẹ́) bogve: ali se bova še srečala, bogsigavedi; bogsigavedi kdo je to rekel ♪
- bógvé in bóg vé [-kv-] prisl. (ọ̑-ẹ́) 1. izraža negotovost, nedoločnost: bogve ali še živi; bogve zakaj ga ni; joče ali od žalosti ali od jeze, bogve; spomin na bogve koga; ženejo jih bogve kam; prišel je od bogve kod // ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je bogve kaj; bogve koliko težav te še čaka; bogve kolikokrat je to pravil; zdaj bi bila že bogve kje daleč / ni bogve kako svetlo; nimam bogve kaj denarja imam malo denarja / piše se tudi skupaj: vino ni bogvekaj prida;
rodil se je bogvekje 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: bogve da ga je vesela / bogve, ne poznam ga ♪
- bogve... prvi del zloženk, kakor bogvekaj, bogvekakšen, bogvekam, bogvekje ipd., gl. bogve ♪
- bógvédi in bóg védi [-kv-] prisl. (ọ̑-ẹ́) star. bogve: doma je iz bogvedi katerega kraja / ni bogvedi kako zgovoren ♪
- bojazljívec -vca m (ȋ) ekspr. bojazljiv človek: vidi se mu, da je bojazljivec; imajo ga za bojazljivca ♪
- bojéven -vna -o prid. (ẹ̄) knjiž. bojen: bojevne oblike; organizirati bojevno vodstvo ♪
- boléhavec -vca m (ẹ́) redko bolehav človek: starčki in bolehavci ♪
- bombáževec -vca m (ȃ) kulturna rastlina, katere semenska vlakna se uporabljajo kot tekstilna surovina: plantaže bombaževca; olje iz semena bombaževca ♪
776 801 826 851 876 901 926 951 976 1.001 
