Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (8.776-8.800)



  1.      dendríten  -tna -o prid. () anat., min. ki ima vejasto obliko; razvejen, razvejan: dendritni kristali; razcep je dendriten
  2.      dendrítičen  -čna -o prid. (í) anat., min. ki ima vejasto obliko; razvejen, razvejan: dendritični kristali; dendritičen razcep
  3.      dendrométer  -tra m (ẹ̄) gozd. priprava za merjenje debel stoječih dreves, deblomer
  4.      denominácija  -e ž (á) fin. uvedba nove denarne enote v zameno za večje število starih denarnih enot: izvesti denominacijo
  5.      denudácija  -e ž (á) geogr. odnašanje površinskih zemeljskih plasti zaradi delovanja padavin, vetra, ledenikov: gola skalnata površina je posledica denudacije
  6.      denunciánt  in denunciànt -ánta m (ā á; á) kdor denuncira, ovaduh: ta človek je izdajalec in denunciant; molčal je, ker se je bal denunciantov
  7.      denunciántstvo  -a s (ā) dejavnost denunciantov, ovaduštvo: očitali so mu denunciantstvo; organizirali so denunciantstvo / zaradi njegovega denunciantstva so zaprli mnogo ljudi
  8.      denzitométer  -tra m (ẹ̄) fiz. optična priprava za merjenje potemnitve na filmskih negativih ali kromatogramih: preiskati film z denzitometrom
  9.      depandánsa  -e ž () stranska stavba hotela, spadajoča h glavni stavbi: hotelu so prizidali depandanso; vse sobe v glavnem hotelu in depandansi so zasedene // podružnični objekt, zlasti gostinski: večja gostinska podjetja gradijo depandanse v turistično zanimivih krajih; planinsko društvo je odprlo depandanso v preurejeni kmečki hiši
  10.      departma  -ja tudi departement -a [-tmá -ja] m () 1. v Franciji velika upravna enota: severni departmaji; prefekt departmaja 2. v nekaterih državah najvišji oddelek v državni upravi: departma za trgovino / državni departma ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike
  11.      departmajski  tudi departementski -a -o [-tmájs-] () pridevnik od departma 1: departmajske volitve
  12.      depedikulácija  -e ž (á) knjiž. sistematično odpravljanje, uničevanje uši, razuševanje: v okuženih področjih so izvedli depedikulacijo
  13.      depersonalizácija  -e ž (á) knjiž. odvzem, izguba zavesti o lastni osebnosti; razosebljenje: depersonalizacija človeka; proces depersonalizacije / kulturna depersonalizacija; depersonalizacija človeškega dela
  14.      depersonalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. povzročiti depersonalizacijo: depersonalizirati človeka; stroj delavca depersonalizira / depersonalizirati delo
  15.      depéšen  -šna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na depešo: depešno sporočilo ♦ voj. depešno povelje
  16.      deplasírati  -am dov. in nedov. () spraviti kaj v neugoden položaj: deplasirati figuro pri šahu deplasíran -a -o 1. deležnik od deplasirati: črna dama njegovega soigralca je bila deplasirana 2. neprimeren, neumesten, zgrešen: deplasirana diskusija; zgodovinsko deplasirane tendence; to, kar počneš, je deplasirano
  17.      depójski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na depo: muzej nima depojskih prostorov ◊ arheol. depojska najdba najdba večjega števila predmetov na istem kraju
  18.      depolitizácija  -e ž (á) odprava, odstranitev političnih elementov, vplivov iz česa: depolitizacija državnih funkcij, šolstva, javnega življenja / depolitizacija cerkve // prenehanje ukvarjanja s politiko: današnja depolitizacija je posledica razočaranj nad splošnim političnim razvojem v Evropi
  19.      depolitizírati  -am dov. in nedov. () odpraviti, odstraniti politične elemente, vplive iz česa: vso afero so skušali depolitizirati / depolitizirati cerkev depolitizírati se prenehati ukvarjati se s politiko: del mladine se je depolitiziral
  20.      deponíja  -e ž () prostor za odlaganje večjih količin materiala, navadno odvečnega, odlagališče: deponije smeti / deponija kuriva; deponije za gradbeni material
  21.      depopulácija  -e ž (á) upadanje števila prebivalcev na določenem področju: v posameznih občinah je čutiti depopulacijo; industrializacija je pospešila depopulacijo hribovitih pokrajin; zaradi depopulacije je ostalo veliko zemlje neobdelane
  22.      depresíja  -e ž () 1. med. bolezensko duševno stanje z zmanjšanim zanimanjem za zunanji svet: bolezni so sledile hude depresije; zapadel je v melanholijo in depresijo; biti v depresiji; duševna, nevrotična depresija 2. potrtost, pobitost: neuspeh pri izpitu je povzročil v njem depresijo; moralna depresija; roman pripoveduje o notranjih konfliktih in depresijah ljudi med vojno / življenjska depresija 3. geogr. del kopnega, ki leži nižje od morske gladine: terenska depresija; depresija ankaranske ravnice 4. ekon. doba v gospodarskem ciklusu, ki nastopi po krizi: splošna gospodarska depresija; depresije in recesije 5. meteor., navadno v zvezi barična depresija področje nizkega zračnega pritiska: barična depresija povzroča slabo vreme
  23.      deputácija  -e ž (á) skupina ljudi, izbranih in poslanih kam s posebno nalogo, odposlanstvo: deputacija je sporočila zahteve delavcev; poslati, sprejeti deputacijo; deputacija dijakov je v imenu razreda čestitala profesorju; član deputacije / poklonitvena deputacija ki izraža prostovoljno podreditev kaki oblasti
  24.      deputát 1 -a m () kdor je izbran in poslan kam s posebno nalogo, odposlanec: delavski deputat // v Sovjetski zvezi voljen delavski, kmečki ali vojaški zastopnik v sovjetu: sovjet deputatov Leningrada
  25.      deputát 2 -a m () nekdaj del zaslužka, ki ga dobi delavec v naravi, v blagu: dobivati deputat; deputat moke, premoga; zemlja je pripadala hiši kot deputat

   8.651 8.676 8.701 8.726 8.751 8.776 8.801 8.826 8.851 8.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA