Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (8.526-8.550)


  1.      debelúhec  -hca m (ȗ) šalj. debel človek: majhen debeluhec ♪
  2.      debelúšček  -čka m (ȗ) ljubk. debel človek, navadno otrok: novi kolega je bil simpatičen debelušček; rdečeličen debelušček je čofotal po vodi ♪
  3.      debelúšec  -šca m (ȗ) šalj. debel človek: sušci in debelušci ♪
  4.      debelúšnež  -a m (ȗ) ekspr. debel človek: dobrodušen debelušnež ♪
  5.      debelúšnik  -a m (ȗ) ekspr. debel človek: majhen plečat debelušnik ♪
  6.      debelúšnost  -i ž (ū) značilnost debelušnega človeka: kljub debelušnosti je bila gibčna ♪
  7.      debelúštvo  -a s (ȗ) slabš. značilnost zelo debelega človeka: njeno mogočno debeluštvo mu je bilo zoprno ♪
  8.      débet  -a m (ẹ̑) fin. leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve, v breme ♪
  9.      debíl  -a m (ȋ) med. debilen človek: usposabljati debile za delo ♪
  10.      debílnež  -a m (ȋ) ekspr. debilen človek: majal je z glavo kot kak debilnež ♪
  11.      debirokratizácija  -e ž (á) odpravljanje birokratizma: debirokratizacija državnih organov; debirokratizacija uprave; proces debirokratizacije ♪
  12.      debirokratizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) odpravljati, opuščati birokratizem: čas je, da začnemo debirokratizirati zdravstveno delo; debirokratizirati gospodarsko upravljanje ♪
  13.      dêblast  -a -o prid. (é) podoben deblu: debele deblaste veje ♪
  14.      dêblo  -a s (é) 1. olesenelo steblo dreves: posekati deblo; drevesno deblo; debelo, ravno, suho, vejnato, votlo deblo; brezovo, hrastovo, smrekovo deblo; z mahom poraslo deblo 2. biol. najvišja sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva: deblo brstnic; deblo mnogočlenarjev 3. lingv. s pripono razširjeni koren besede; osnova: ajevsko deblo ◊ anat. možgansko deblo spodnji del možganov; navt. deblo spodnji del sestavljenega jambora; zgod. genealoško deblo grafični prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez ♪
  15.      deblokírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odpraviti, opustiti blokado: deblokirati luko / deblokirati cesto ♦ fin. deblokirati žiro račun, rezerve ponovno omogočiti razpolaganje; tisk. deblokirati znak, uporabljen za blokado, zamenjati z ustrezno črko, s stavkom ali sliko ♪
  16.      deblomér  -a m (ẹ̑) gozd. priprava za merjenje debel stoječih dreves ♪
  17.      deblovína  -e ž (í) les drevesnega debla: suha deblovina ♪
  18.      deblóvje  -a s (ọ̑) več debel, debla: povsod je ležalo gnilo deblovje / sestoj zdravega deblovja ♪
  19.      deblóvnica  -e ž (ọ̑) nav. mn., gozd. tablica za določanje lesnega volumna stoječih dreves ♪
  20.      debutántka  in debitántka -e [debit-] ž (ā) ženska, ki prvič javno nastopi, navadno umetnica: debutantka se je dobro vživela v svojo vlogo ♪
  21.      déca  -e ž (ẹ̑) knjiž. otroci: deca je sedela na peči; gola in lačna deca; kmečka deca / nar. vzhodno, navadno s povedkom v množini moškega ali srednjega spola: deca so utihnili in obstali; ozrla se je po deci, ki so žvečila sladkarije ♪
  22.      decêmber  -bra m (é) dvanajsti mesec v letu: letošnji december; rok za prijave je 15. december; spomnil se je dogodka v (mesecu) decembru / začelo se je (meseca) decembra lani / sedel je ob peči, zunaj pa je bil december decembrsko vreme ♪
  23.      decénten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki ne vzbuja pozornosti; nevsiljiv, zadržan: decentna barva, obleka; decentna razsvetljava / decentna čustva ♪
  24.      decéntnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost decentnega: decentnost njegovega vedenja ♪
  25.      decentralizácija  -e ž (á) odprava centralizacije, centralizma: izvesti decentralizacijo; decentralizacija upravljanja; proces decentralizacije ♪

   8.401 8.426 8.451 8.476 8.501 8.526 8.551 8.576 8.601 8.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA