Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (8.501-8.525)



  1.      debelínko  -a m () šalj. debel človek: prijazen debelinko / sinko debelinko / kot nagovor umakni se, debelinko
  2.      debelítev  -tve ž () redko debeljenje: debelitev prašičev / debelitev drevja
  3.      debelíti  -ím nedov. ( í) delati (bolj) debelo: brejih krav ne smemo preveč debeliti / moka in sladkor debelita debelíti se postajati (bolj) debel: v mladosti je bil suh, pozneje se je začel debeliti; govedo se debeli / drevo se debeli / ekspr. bratov mošnjiček se hitro debeli brat hitro bogati
  4.      debelíž  -a m (í) redko denar večje vrednosti, navadno bankovec: plačati z debeližem; srebrn debeliž; drobiž in debeliž
  5.      debelják  tudi debelák -a m (á) nav. ekspr. debel človek: neokreten debeljak; telovadba za debeljake
  6.      debélko  -a m (ẹ̑) šalj. debel človek: okrogel, zavaljen debelko
  7.      dêbeln  -a -o [bǝl] prid. (ē) nanašajoč se na deblo 1: debelni premer; debelna gniloba / debelna rogovila v dva ali več krakov razraslo drevo
  8.      dêbelnat  -a -o [bǝl] prid. (ē) redko deblat: debelnata drevesa
  9.      debelobúčen  -čna -o prid. () šalj. ki ima debelo, veliko glavo: debelobučen možakar
  10.      debeloglàv  in debelogláv -áva -o prid. ( á; ) ki ima debelo, veliko glavo: debeloglav fant / debeloglavi kalini
  11.      debeloglávka  -e ž () ženska oblika od debeloglavec: mačka debeloglavka
  12.      debeloglávost  -i ž (ā) med. značilnost človeka z nesorazmerno veliko glavo
  13.      debelokóžec  -žca m (ọ̑) žival z debelo kožo, navadno slon: v cirkusu so nastopili dresirani debelokožci // ekspr. kdor neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: to je prizadelo celo najbolj zakrknjene debelokožce
  14.      debelokóžen  -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki ima debelo kožo: debelokožna žival // ekspr. ki neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: ta debelokožni surovež
  15.      debelokóžnost  -i ž (ọ̄) ekspr. lastnost, značilnost debelokožnega človeka: poznali so ga po njegovi debelokožnosti
  16.      debelolísten  -tna -o prid. () ki ima debele liste: debelolistne palme ♦ bot. debelolistna homulica dlakava rastlina z modrikasto zelenimi listi in belimi cveti, Sedum dasyphyllum
  17.      debelonós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima debel nos: debelonos človek
  18.      debeloók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima debele, velike oči: debelook možakar / debelooke ribe
  19.      debeloplóden  -dna -o prid. (ọ̑) agr. ki ima debele, velike plodove: debeloplodna sorta jagod
  20.      debeloróg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima debele rogove: debelorogi voli
  21.      debelosemén  -a -o prid. (ẹ̑) agr. ki ima debela, velika semena: debelosemena kumina
  22.      debelóst  -i ž (ọ̑) 1. značilnost debelega: zaradi debelosti ni mogel hoditi; prevelika debelost / nagibati se k debelosti / prašič je dosegel predpisano debelost 2. zastar. debelina: izmeriti debelost deske
  23.      debelúh  -a m (ū) slabš. zelo debel človek: zamaščen debeluh
  24.      debelúhar  -ja m () slabš. zelo debel človek: debeluhar je komaj prišel do vrha
  25.      debelúhast  -a -o prid. (ū) ekspr. debel, debelušen: debeluhast župan; mož je debeluhast in zelo rdeč v obraz / bil je nizke, debeluhaste postave

   8.376 8.401 8.426 8.451 8.476 8.501 8.526 8.551 8.576 8.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA