Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (8.126-8.150)



  1.      čevljárstvo  -a s () obrt za izdelovanje ali popravljanje obutve: pomen šivalnega stroja za čevljarstvo / preživljal se je s čevljarstvom z opravljanjem čevljarskega poklica // podjetje, delavnica za to obrt: modno čevljarstvo
  2.      čéz  prisl. (ẹ̑) 1. izraža a) gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran: čez priti; tam je most, čez vozi vlak; stoji pred zidom in gleda čez / oblaki se valijo od planin sem čez b) stanje na drugi strani, onkraj: smo že čez; tam čez leži vas 2. izraža preseženo mero: snega je do kolen in čez; ura je poldne ali malo čez; možu je šestdeset let in še čez / tram gleda na eni strani pet centimetrov čez / voda je čez in čez preplavila bregove čezinčezpog. sinu posestvo čez dati izročiti, prepisati; pog. čez dati, vreči izbruhati, izbruhniti; žarg. ta tovarišica ima pionirčke čez na skrbi; pog. mleko gre čez kipi in gre čez rob; pog. iti, spraviti čez ilegalno v tujino; pog. čez peti z višjim glasom spremljati melodijo; pog. prevzeti delo na čez načez
  3.      čez  predl., s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka čéz- (ẹ̑) 1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran a) nad čim: skočiti čez jarek; oblaki se pode čez gore; sklonil se je čezenj; potaknil je sadike in čeznje nametal zemljo; pren. pomagati začetniku čez prve težave b) povprek po čem: steči čez cesto; odpraviti se čez morje; iti čez most; dal je levo nogo čez desno; iti z roko čez oči / reka se vali čez jez; pomesti čez prag / obesiti puško čez ramo; potegniti krilo čez koleno c) po površini: smeh se razlije čez obraz č) skozi kaj: voz pelje čez vas; potovati v Zagreb čez Novo mesto; pog.: dihati čez nos; gledati čez okno skozi / čez pol preklati; čez sredo prerezati d) okoli česa: tanka čez pas; koliko meri čez prsi? // za izražanje stanja: nositi srajco čez hlače; veja visi čez potok; most čez reko / stanuje tam čez cesto 2. za izražanje časa a) po katerem se kaj godi: čez nekaj časa ga boš spet videl; vrnem se čez deset minut / ura je dve čez polnoč b) v katerem se kaj godi: sova se čez dan skriva; prihaja samo ob nedeljah, čez teden ga ni / jabolk bo dovolj za čez vso zimo 3. za izražanje presežene mere: meri čez dva metra; nekaj čez sto dinarjev; delo čez uro / čez mero vesel; voda mu sega čez pas; ne piši čez rob; čez vse drag // star. za izražanje nadrejenosti: imeti oblast čez deželo; postavljen čez vse druge 4. za izražanje nejevolje, nasprotovanja: pritoževati se čez draginjo; zabavljati čez vino / ali si mu rekel kaj čez čast; pog. vsi so čezme proti meniekspr. drug čez drugega vpijejo vsevprek; eden bolj kot drug; pog. fant je očetu čez glavo zrasel se ga ne boji več, se ne zmeni za njegove opomine; ekspr. ima dela čez glavo zelo veliko; pog. dobiti jih čez hrbet biti tepen; ekspr. napraviti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; pog. dati otroka čez koleno natepsti; pog., ekspr. biti čez les čudaški, neumen; star. čez leto in dan približno čez eno leto; pog. čez mejo jo je popihal odšel je ilegalno v tujino; pog. imeti koga čez noč prenočiti; ekspr. čez noč je zaslovel naenkrat, nepričakovano; publ. drama je šla čez oder je bila uprizorjena; čez ramo gledati z nazaj obrnjeno glavo; žarg., šol. izprašati čez vso snov iz vse snovi, vso snov; vino se toči čez ulico za pitje zunaj lokala; pog., ekspr. čez to vino ga ni ni boljšega vina; star. čez zobe vleči opravljati, obrekovati; zastar. usmilite se čezme usmilite se me; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuješport. tek čez drn in strn
  4.      čézinčéz  in čéz in čéz prisl. (ẹ̑-ẹ̑) 1. izraža razprostranjenost po vsej površini: oblaki preprežejo nebo čezinčez; jezero je čezinčez zamrznilo; materin čezinčez nagubani obraz 2. izraža zvrhano mero: škaf je čezinčez poln / čezinčez je zadolžen ● ekspr. zdaj te imam pa čezinčez dovolj naveličan sem te, odveč si mi
  5.      čezméjen  -jna -o prid. (ẹ̄) ki gre, poteka čez mejo: čezmejni promet // redko ki je onstran državne meje; zamejski: čezmejni Slovenci
  6.      čezméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki presega določeno, običajno mero: čezmerne obresti; čezmerna proizvodnja; čezmerno izkoriščanje gozdov ♦ biol. čezmerno razmnoževanje razmnoževanje, ki ni v skladu z možnostmi za preživljanje 2. ki je, nastopa v preveliki meri: čezmerna radovednost; utrujen od čezmernega dela; čezmerno sončenje je škodljivo; posledice čezmernega uživanja alkohola čezmérno prisl.: čezmerno popivati; čezmerno je zaposlen
  7.      čezmórnik  -a m (ọ̑) knjiž. ladja, ki vozi čez morje: zamolkli glasovi čezmornika; ladja plove kot pravi čezmornik
  8.      čezmôrski  -a -o prid. (ó) 1. ki je onstran morja: osvajanje čezmorskega sveta; naši izseljenci v čezmorskih državah; čezmorska tržišča 2. ki poteka ali se giblje z ene strani morja na drugo: čezmorski promet; čezmorska ladja / čezmorska potovanja
  9.      čeznatúren  -rna -o prid. () 1. knjiž. nenavadno, izredno velik: ima čeznaturen vpliv na množice; čeznaturna moč; čeznaturno trpljenje 2. zastar. nadnaraven, nenaraven: čeznaturna prikazen
  10.      čezštevílen  -lna -o prid. () redko nadštevilen, odvečen: odpustili so čezštevilne delavce
  11.      číčka  -e ž () nav. mn., ekspr., v zvezi čička (in) čačka čačka: težko prebira otroške čičke in čačke / dostavil je svojo čičko čačko / knjiž. prepirajo se za svoje čičke in čačke
  12.      číčkast  -a -o prid. () slabš. preveč in neokusno okrašen: čičkasta obleka číčkasto prisl.: oblači se zelo čičkasto
  13.      čífut  -a m () slabš. 1. pripadnik židovskega naroda; Žid: kaj ne veš, on je čifut 2. stiskač, oderuh, goljuf: ta čifut bi me rad ogoljufal / kot psovka presneti čifut
  14.      čigáv  -a -o zaim. (á) vprašuje po pripadnosti ali izvoru: čigava roka je to? čigave so te besede? na čigavi njivi ni plevela? / vedel je, čigav glas je bil; ne vem, ali je to tvoje ali čigavo / čigav si, mali? iz katere družine; kako se pišeš?
  15.      číherni  -a -o zaim. () zastar., navadno v zvezi ves čiherni prav ves, cel, vesoljen: vsi čiherni so ji pomagali; na vsem čihernem svetu nikogar ne pozna
  16.      čík  -a m () 1. kos zvitega tobaka za žvečenje: odgrizniti, žvečiti čik 2. pog. ostanek dogorele cigarete ali cigare; ogorek: pohoditi, ugasniti čik; stikati po tleh za čiki // ekspr. cigareta: danes nisem pokadil niti (enega) čika 3. žarg. negativna ocena (v šoli): ob konferenci sem imel tri čike ● pog. padel je kot čik zelo močno, trdo; neskl. pril.: pog. čik gumi žvečilni gumi
  17.      číkar  -ja m () 1. kdor žveči tobak: kadilci in čikarji; navdušen čikar; kašlja in pljuva kot čikar // pog. kdor veliko kadi: to je hud čikar 2. žarg. učenec z negativnimi ocenami: pred konferenco bodo vprašani še vsi čikarji
  18.      číkati  -am nedov. () 1. žvečiti tobak: ded čika in pljuva // pog. žvečiti sploh: kar naprej nekaj čika in melje 2. nizko pljuvati: ves čas čika po tleh
  19.      číl  -a -o prid. ( í) raba peša krepek, čvrst, svež: starec je še vzravnan in čil; čuti se čilega; ostal je do konca telesno in duševno čil / čil konj / čil glas / ekspr. ste vsi čili in zdravi?
  20.      čílost  -i ž (í) raba peša krepkost, spočitost, svežost: v sebi čuti novo moč in čilost; mladostna čilost / hvali čilost svojega konja
  21.      čím  in čim prisl. () s primernikom izraža najvišjo mogočo mero: skrbeti za čim večji pridelek; delo mora čim hitreje steči / redko, s presežnikom čim najostreje kaznovati; prim. čimbolj, čimprej, čimveč ipd.
  22.      čím  vez. () publ., v časovnih odvisnih stavkih kakor hitro, brž ko: čim je dosegel šestdeseto leto, je šel v pokoj
  23.      čím  in čim vez. () v primerjalnih odvisnih stavkih, s primernikom za izražanje sorazmernosti z dejanjem nadrednega stavka: čim nižje sva prihajala, tem bolj je bilo vroče; čim bolj ga opazuje, tem manj mu je všeč; čim prej, tem bolje
  24.      čimbòlj  in čím bòlj in čim bòlj prisl. (; -) kar se da (veliko), kar najbolj: čimbolj se mu približaj! trudi se, da bi bil čimbolj prisrčen
  25.      čímža  -e ž () 1. kem. raztopina kovinskih soli, ki kemično veže barvila na vlakna: pred barvanjem namočiti blago v čimži 2. usnj. raztopina encimov, v kateri se mehčajo kože pred strojenjem

   8.001 8.026 8.051 8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 8.201 8.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA