Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (7.851-7.875)



  1.      cmákniti  -em dov.) z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas: nagnil je kozarec in zadovoljno cmaknil
  2.      cmáriti  -im nedov.) 1. nav. ekspr. počasi peči, navadno brez maščobe: pastirji cmarijo ribe na žerjavici; cmaril je meso med dvema vročima kamnoma // slabš. peči, kuhati: celo dopoldne je cmarila, pa nima kaj postaviti na mizo; samo polento cmari; pren. ves dan se je cmaril na soncu 2. nar. cediti se, cizeti: Iz razpok na bosih nogah mu je cmarila počrnela kri (I. Koprivec) cmáriti se od velike vročine izcejati maščobo, tekočino: smetana se je ob robu lonca cmarila; klobase so se cmarile v vroči peči / vlažna polena se cmarijo na ognju
  3.      cmáziti  -im nedov.) ekspr. peči, kuhati: pri njih se je zmerom kaj cvrlo in cmazilo; pren. ves dan se je cmazil na vročem soncu
  4.      cméndra  -e ž (ẹ̑) nar., slabš. kdor se (rad) joka; cmera: ta otrok je velika cmendra
  5.      cméra  in cmêra -e ž (ẹ̑; ) slabš. 1. kdor se (rad) joka: ne bodi taka cmera / se še nisi najokal, cmera // redko malodušen, črnogled, neodločen človek: moraš se mu postaviti po robu, saj nisi cmera 2. redko cmerav izraz obraza: nakremžil se je v cmero
  6.      cmérati se  -am se in cmêrati se -am se nedov. (ẹ̑; ) cmeriti se: po cele dneve se to otroče cmera / zaradi tega se pa res ne bom cmeral
  7.      cmeràv  -áva -o in cmérav -a -o prid. ( á; ẹ́) nav. ekspr. ki se (rad) joka: cmerav človek, otrok; cmerava ženska / cmerave besede zaljubljencev pretirano čustvene, prijazne cmerávo tudi cméravo prisl.: cmeravo govoriti
  8.      cmerávost  in cméravost -i ž (á; ẹ́) lastnost cmeravega človeka: ti dečki so mi všeč, ker ne poznajo cmeravosti
  9.      cmérga  in cmêrga -e ž (ẹ̑; ) nar., slabš. kdor se (rad) joka; cmera: seveda te boli, ker si taka cmerga // cmerjenje: s cmergo pri materi vse doseže
  10.      cmérglja  in cmêrglja -e ž (ẹ̑; ) nar. gorenjsko, slabš. malodušen, črnogled, neodločen človek; cmera: ravnaj kot mož, ne kot cmerglja
  11.      cmeríkati se  -am se in cmeríkati -am nedov. () ekspr. jokati: kdo bi se vedno cmerikal in žalostil
  12.      cmeríkavost  -i ž (í) lastnost cmeravega človeka: s svojo cmerikavostjo je bil vsem zoprn
  13.      cmerljív  -a -o prid. ( í) ekspr. ki se (rad) joka: cmerljiv otrok / biti cmerljive narave
  14.      cmévkati  -am nedov. (ẹ̑) oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi, navadno tožečimi: otrok šibko cmevka / pes boječe cmevka // slabš. govoriti, pripovedovati: kaj cmevkaš? cmevkajóč -a -e: cmevkajoče besede
  15.      cmokáti  -ám nedov.) 1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: jej lepo in ne cmokaj! cmokati od, iz poželjivosti; glasno cmokati 2. dajati cmokanju podobne glasove: blato mu cmoka pod nogami; gumijasti podplati cmokajo po mokrem tlaku; brezoseb. v čevljih mu je kar cmokalo / kopači cmokajo po strugi 3. preh., pog., šalj. glasno poljubljati: cmokal me je po licu cmokáje: cmokaje prežvekovati cmokajóč -a -e: cmokajoč z ustnicami in z jezikom; cmokajoč poljub
  16.      cmôkniti  -em dov.) 1. z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas: izpil je in cmoknil 2. dati mlaskajoč glas: voda se je prelivala med čermi in včasih glasno cmoknila; brezoseb. poljubil ji je roko, da je kar cmoknilo 3. preh., pog., šalj. slišno poljubiti: naglo ga je cmoknila na usta / cmoknil ji je poljub na lice 4. ekspr. slišno, plosko pasti: cmokniti v vodo 5. preh., pog., ekspr. slišno, plosko udariti: cmokniti vsiljivca po obrazu
  17.      cmokotáti  -ám nedov.) dajati cmokanju podobne glasove: blato cmokota pod nogami cmokotáje: luže so se cmokotaje prelivale pod kolesi
  18.      cóca-cóla  -e [kokakola] ž (ọ̑-ọ̑) osvežujoča brezalkoholna pijača iz izvlečkov rastlin koka in kola: kozarec peneče se coca-cole; reklame za coca-colo
  19.      cócktail  in kóktajl in kóktejl -a [prva oblika koktajl in koktejl] m (ọ̑) mešana, odišavljena pijača iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja: delati, mešati, pripraviti cocktaile; piti cocktail; čokoladni, sadni cocktail; večer s cocktaili; pren., ekspr. cocktail ritmov in popevk // poznopopoldanska družabna prireditev, na kateri se streže stoječim gostom s pijačo in prigrizkom: iti, povabiti na cocktail; prirediti cocktail na čast gostom; neskl. pril.: cocktail obleka boljša kratka ženska obleka za popoldanske družabne prireditve
  20.      còf  côfa m ( ó) urejen, povezan šop niti za okras: okrasni cofi; fes z dolgim modrim cofom; kapa s cofom
  21.      còk  medm. () posnema zamolkel, odsekan glas pri hoji: cok, cok, odmevajo koraki // posnema glas nekaterih ptic: cok cok cok, se oglašajo v vejah krivokljuni
  22.      còkate  medm. () posnema glas pri težki, enolični hoji: ves dan mora cokate cokate po trdi cesti / cokate cok
  23.      cokáti  -ám nedov.) 1. počasi, okorno stopati: osel že več ur coka po cesti 2. nar. plosko, tleskajoče udarjati: gospodar je zadovoljno cokal konja po hrbtu / otroci so vola cokali z blatom
  24.      cókla  -e ž (ọ̑) 1. zavora, ki je obešena na verigo in se vtakne pod kolo: podložiti coklo; pren., ekspr. ti si mu za coklo; cokla napredka 2. nav. mn. obuvalo z lesenim podplatom: obuti cokle; klopotati s coklami; nerodne cokle ◊ žel. zavorna cokla cokli podobna priprava za ustavljanje voz pri premikanju
  25.      cokotáti  -ám nedov.) dajati tleskajoče, zamolkle glasove: deževni curki cokotajo / cokotal sem po kamenju

   7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901 7.926 7.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA