Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (7.701-7.725)



  1.      cezúra  -e ž () 1. lit. odmor v verzu sredi stopice, zareza: cezura v heksametru; moška ali krepka cezura za poudarjenim zlogom; ženska ali šibka cezura za nepoudarjenim zlogom; pren. ta pojav predstavlja v razvoju globoko cezuro 2. muz. kratka pavza ali vdih med izvajanjem skladbe
  2.      chárleston  in čárlston -a [čarls-] m () hiter ples v dvodobnem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati charleston // skladba za ta ples: igrati charleston
  3.      chartreuse  -a [šartréz] m (ẹ̑) gost. francoski zeliščni liker zelene barve
  4.      chevrolét  -a [ševrolet -a in ševrole -ja] m (ẹ̑) velik osebni avtomobil ameriške tovarne General Motors: pripeljal se je s črnim chevroletom
  5.      chiánti  tudi kjánti -ja [kja-] m () trpko italijansko rdeče vino: s seboj je imel dve steklenici chiantija
  6.      cián  -a m () nestrok. brezbarven, zelo strupen plin, spojina ogljika in dušika, strok. dician
  7.      cianamíd  -a m () kem., navadno v zvezi kalcijev cianamid spojina kalcija z ogljikom in dušikom: uporaba kalcijevega cianamida za gnojenje
  8.      cianíd  -a m () kem. sol cianovodikove kisline: raztopini dodamo razne cianide; kalijev cianid zelo strupena brezbarvna kristalna snov; vodikov cianid cianovodik
  9.      cianótičen  -čna -o prid. (ọ́) med. posinjel zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi: cianotičen bolnik; cianotične ustnice
  10.      cianovodík  -a m () kem. zelo strupen brezbarven plin, z vonjem po grenkih mandeljnih
  11.      cianóza  -e ž (ọ̑) med. posinjelost kože zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi: cianoza prstov, ustnic
  12.      ciáo  in čáv [prva oblika čao] medm. () žarg. izraža pozdrav pri slovesu; nasvidenje: iti moram, ciao
  13.      cibéba  -e ž (ẹ̑) redko rozina, cveba
  14.      cíbetovka  -e ž () nav. mn., zool. v Afriki in Aziji živeče zveri, ki izločajo iz žleze ob zadnjični odprtini cibet, Viverridae
  15.      cíbora  -e ž (í) sadno drevo ali njegov temno vijoličasti okrogli koščičasti sad: cibora cvete belo; okus po ciborah
  16.      cibórij  -a m (ọ́) rel. kelih s pokrovom za posvečene hostije: zlati ciborij ◊ um. streha nad oltarji, nad kipi; baldahin
  17.      cícanje  -a s () nar. oglašanje ptic z glasom ci: Tedaj pridejo s severa divje race in gosi. Prvi večeri so polni njihovega cicanja po zraku (M. Kranjec)
  18.      cícast  -a -o prid. () 1. ki je iz cica: cicasta ruta; cicasto krilo 2. nar. lep, čeden: Včasih je veljala za cicasto dekle, ali od težkega dela, nerednega življenja in alkohola je naglo ostarela (Prežihov)
  19.      cícero  -a m () tisk. osnovna merska enota v tiskarstvu, okrog 4,5 mm: širina stolpca je dvanajst cicerov // črka te velikosti: staviti v ciceru; neskl. pril.: cicero črka
  20.      cicifúj  medm. () posnema petje sinice: cicifuj, cicifuj, poje z drevesa; sam.: danes se nisem umil še, fej, fuj, danes sem res Cicifuj! (O. Župančič) umazanček, pacek
  21.      cífra  -e ž () 1. pog., ekspr. številka ali število: še ponoči mi ne gredo te cifre iz glavemat. posamezen znak v številki 2. žarg., pri žrebanju s kovancem obrnitev kovanca s številko navzgor: če bo cifra, greva v kino, če bo mož, bova pa študirala / kadarkoli so vrgli, mu je padla cifra
  22.      cigàn  -ána m ( á) 1. pripadnik iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča: pravili so, da cigani kradejo otroke; ogrski cigani; tolpa ciganov; črn kot cigan; laže kot cigan ∙ ekspr. je tak cigan slabo oblečen; ekspr. pri nas je kot pri ciganih vse je v neredu; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta 2. slabš. zvit, lahkomiseln ali malopriden človek: to ti je pravi cigan; še hujši cigan je, kot si ti; potepa se, cigan / kot psovka cigan ciganski
  23.      cigánček  -čka m () 1. ciganski otrok, navadno deček: umazan ciganček; črn kot ciganček 2. bot. užitna lističasta, kukmaku podobna goba s svetlo rjavim klobukom, Rozites caperata
  24.      ciganíja  -e ž () slabš. 1. cigani: ciganija je že spet tu 2. zelo revno, zanemarjeno stanovanje ali poslopje: kako more živeti v taki ciganiji; svojo ciganijo bi si lahko že popravil / vso svojo ciganijo so naložili na voz in se odpeljali
  25.      cigániti  -im nedov.) ekspr. 1. cigansko, potepuško živeti: dovolj je ciganil okoli; ciganiti se po svetu 2. goljufati, odirati: pri kruhu in vinu je ciganil ljudi

   7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA