Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (7.501-7.525)



  1.      búlavost  -i ž (ú) lastnost, značilnost bulavega: bulavost kože
  2.      búldog  -a m () manjši, čokat hišni pes z nizkimi, široko razmaknjenimi nogami in širokim gobcem: čistokrven buldog; renči kot buldog / angleški buldog z belo dlako // nizko buldogu podoben človek: tisti buldog pri sosednji mizi jo je neprestano opazoval / ekspr. to ti je buldog! neroden, neprijeten človek
  3.      búlec  -lca m () nar. vol, ki (rad) buli, muka: gnati bulce na pašo // ekspr. omejen, neumen človek: ti si pravi bulec
  4.      búljiti  -im nedov., tudi buljíla (ú ) nepremično gledati: buljiti predse; buljiti v tla; buljiti s pijanimi očmi; topo buljiti / ekspr. kaj buljiš vame / preh. buljiti oči ∙ ekspr. zmeraj bulji v knjige veliko bere, študira buljèč -éča -e: bulječe oči
  5.      bulvár  -ja m () široka velemestna cesta, navadno z drevesi na obeh straneh: sprehajati se po bulvarjih; razkošni, veliki, vrveči bulvarji; pariški bulvarji; kavarna na bulvarju
  6.      búnčica  -e ž () kroglasta izboklinica: usnjen pas s srebrnimi in zlatimi bunčicami; izrezljan stol z zavoji in bunčicami / bunčica bucike glavica / ekspr. bunčice na vejah postajajo vedno večje popki, brsti
  7.      búndra  -e ž () nar., slabš. debela ženska: Ni bila lepa, prava bundra, a on je bil ves zateleban vanjo (F. Bevk)
  8.      búngalov  -a m () nizka hiša v tropskih krajih, navadno z verando: stanujejo v bungalovu; bungalov s široko verando // poletna hišica za turiste: ob morju gradijo hotele, bungalove in motele; neskl. pril.: bungalov naselje
  9.      búnika  -e ž (ū) bot. strupena gozdna rastlina z zvončastimi cveti, Scopolia: kranjska bunika
  10.      búnkast  -a -o prid. () 1. poln bunk, oteklin: ves bunkast in lisast je po obrazu 2. ekspr. debel, okrogel: dekle je majhno in bunkasto / velik bunkast nos
  11.      búnkate  medm. () posnema glasove pri kovanju: bunkate bunkate
  12.      búren 2 -rna -o prid. () star. poln burje, vetroven: burno in mrzlo vreme
  13.      búrež  -a m () nar., ekspr. vihrav, prepirljiv človek: to so ti bureži
  14.      búriti  -im nedov.) knjiž. 1. delati razgibano, valovito: veter buri morsko gladino; morje se je začelo buriti // vznemirjati, razvnemati: odločitev komisije ga je burila / ti dogodki so burili ljudem kri; buriti domišljijo, duha 2. nepreh., redko razburjeno se premikati, divjati: buril je po sobi z nožem; pren. po žilah mu buri uporna kri; strast buri po človeku; življenje je še burilo v njem
  15.      búrja  -e ž (ú) 1. močen severovzhodni veter: burja brije, piha, vleče, se zaganja; burja piska, žvižga; burja prepiha do kosti, razpiha oblake; mrzla, ostra burja; planil je v sobo kot burja / okno je obrnjeno proti burji / kraška burja; pren. burja življenja 2. ekspr. razburjenje, vznemirjenje: kaj mu je, da je s tako burjo odšel; izjava je povzročila dosti burje 3. ekspr. vihrav človek: ne bodi burja; burja burjasta 4. nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč
  16.      búrjast  -a -o prid. (ú) 1. nagel, vihrav v ravnanju: ne bodi tako burjast! burjasta ženska; ekspr. burja burjasta 2. poln burje, vetroven: burjasta zima búrjasto prisl.: ukrenite vendar kaj, je vzkliknil burjasto
  17.      búrjav  -a -o prid. (ú) poln burje, vetroven: burjavo vreme
  18.      búrka  -e ž () 1. nav. mn. norčavo vedenje ali govorjenje: izmišljati si burke; predpustne, razposajene burke / pustimo burke! začnimo (govoriti, ravnati) resno; uganjati, zbijati, zganjati burke ∙ burke briti iz vsega, z revežem norčevati se, šaliti se 2. lit. dramsko delo s šaljivo, včasih grobo vsebino, komiko: gledati, igrati burko; burka v enem dejanju
  19.      burkáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na burkače ali burko: burkaška maska; zabavajo ga burkaške predstave / burkaška komedija
  20.      búrkav  -a -o prid. () burkast: burkav človek
  21.      búrkavost  -i ž () lastnost burkastega človeka: niso mu zamerili njegove burkavosti / v tej komediji se komika sprevrača v ceneno burkavost
  22.      búrkla  -e ž () ekspr. neroden človek, zlasti ženska: burkla burklasta
  23.      búrklast  -a -o prid. () ekspr. neroden, nepripraven: bil je dolg in burklast človek
  24.      búrklež  -a m () ekspr. neroden, nepripraven človek: ti si pravi burklež; burklež burklasti / kot psovka burklež jezični
  25.      burléska  -e ž (ẹ̑) lit. delo, ki na šaljiv, včasih grob način prikazuje življenje: napisati burlesko; v svoji burleski ne prizanaša nikomur // muz. skladba šaljivega značaja

   7.376 7.401 7.426 7.451 7.476 7.501 7.526 7.551 7.576 7.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA