Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

VE (7.401-7.425)


  1.      brucelóza  -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen goveda, drobnice in prašičev, ki se prenaša tudi na človeka: govedo je okuženo z brucelozo; prašičja bruceloza ♪
  2.      brúcka  -e ž (ȗ) žarg. slušateljica prvega letnika na univerzi: pri predavanju je bilo največ bruck ♪
  3.      brucovánje  -a s (ȃ) žarg. zabava, združena s šaljivim obredom sprejemanja brucov v študentovsko skupnost: medicinci so priredili slovesno brucovanje ♪
  4.      brúcovski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na bruce: brucovske šale; brucovsko vedenje / prirediti brucovski večer brucovanje ♪
  5.      brúhati  -am nedov. (ū ȗ) 1. izmetavati iz želodca: ponesrečenec bruha; bruhati žolč // s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč: spet je bruhal kri; pren., ekspr. bruhati kletve, psovke 2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bruha; dimniki bruhajo saje / ob dveh bruha tovarna množice delavcev; pren., ekspr. topovi bruhajo smrt na mesto ∙ ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami 3. nepreh. s silo udarjati na dan: voda bruha izpod skale; pren. besede ji bruhajo iz ust bruhajóč -a -e: bruhajoč vulkan ♪
  6.      brúhniti  -em dov. (ú ȗ) 1. izvreči iz želodca: bruhniti pijačo iz sebe // s kašljanjem izvreči kri iz pljuč: bolnik je bruhnil kri; pren., ekspr. bruhniti psovko; bruhnila je iz sebe vso prikrito mržnjo 2. s silo izvreči v velikih količinah: dimnik je bruhnil oblak dima; žaromet je bruhnil snop oranžne svetlobe 3. nepreh. s silo udariti na dan: voda bruhne iz razpok; pren. sovraštvo je bruhnilo na dan; brezoseb. nesramnež, je bruhnilo iz dekleta 4. ekspr., navadno v zvezi bruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: bruhniti v jok, v solze; bruhniti v krohot, v smeh 5. nar. za kratko dobo iti, oditi kam: Če vam je všeč, pa bruhnem tja gôri in vam prinesem tisto reč (I. Tavčar) ♪
  7.      brúmen  -mna -o prid., brúmnejši (ú ū) 1. zastar. pobožen: brumen krščanski človek; žena je brumna in poštena 2. šalj. prizadeven, vnet: brumen ljudskoprosvetni delavec; v list so pisali brumni propagandisti brúmno prisl.: brumno živeti ♪
  8.      brúnda  medm. (ȗ) posnema glas medveda ali zamolkli glas strune: brunda brunda ♪
  9.      brúndanje  -a s (ȗ) glagolnik od brundati: medvedovo brundanje / dekle se boji njegovega večnega brundanja; med maršem se je začelo rahlo brundanje ♪
  10.      brúndati  -am nedov. (ȗ) 1. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom: medved zadovoljno brunda / možakar je brundal sam pri sebi / basi so brundali in violine pele 2. ekspr. z govorjenjem, mrmranjem izražati nevoljo, nesoglasje: kar naprej sitnari in brunda 3. preh. mrmraje peti: brundati (si) pesem brundajóč -a -e: jezno brundajoč se ga je medved ognil ♪
  11.      brunélica  -e ž (ẹ̑) bot. travniška rastlina z vijoličastimi cveti; navadna črnoglavka ♪
  12.      brúno  -a s (ū) na dveh straneh obtesano deblo: tesati bruno; počrnela bruna; iz brun narejena bajta // nar. deblo, hlod: Tesišče je bilo v jami nedaleč od plotu. Na stoleh je ležalo pet dolgih olupljenih brun (Prežihov) ● bibl. pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne ♪
  13.      brúnovje  -a s (ū) več brun, bruna: črvivo brunovje lesene hiše ♪
  14.      brús  -a m (ȗ) 1. kamen ali priprava za brušenje: z nogo poganjati brus; z brusom gladiti kamen; potegniti z brusom po kosi; ročni brus / knjiž. jezikovni brus priročnik z nasveti za odpravljanje jezikovnih napak 2. redko način brušenja, stopnja izbrušenosti: dvignil je briljant proti luči, da bi ocenil brus in lesk 3. slabš. neroden, velik človek, navadno mlajši: tak brus si že, pa se še z otroki podiš; spravi se že ven, brus brusasti! ♪
  15.      brusáč  -a m (á) 1. obrtnik, ki brusi rezila: brusač hodi brusit po hišah; brusač je odprl delavnico 2. delavec, ki z brusom obdeluje predmete; brusilec: brusač leč, jekla; razpisujemo mesto steklarja brusača ♪
  16.      brusárna  -e ž (ȃ) 1. izdelovalnica brusov: delavec v brusarni 2. redko brusilnica: brusarna dragih kamnov ♪
  17.      brusílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) 1. delavec, ki z brusom obdeluje predmete: brusilec diamantov, leč; tečaj za rezkalce in brusilce 2. delavec, obrtnik, ki brusi rezila: brusilec nožev in škarij ♪
  18.      brusílnica  -e ž (ȋ) delavnica, v kateri se brusi: orodna brusilnica; brusilnica dragih kamnov, stekla; on je delavec v brusilnici ♪
  19.      brusíti 1 in brúsiti -im nedov. (ȋ ú) 1. delati rezilo ostro: brusiti dleto, koso, nož, orodje; na suho brusiti / mačka brusi kremplje; miška si brusi zobe 2. z brusom obdelovati predmete: brusiti kamen, steklo; brusiti tlak; fino, grobo brusiti; ročno, strojno brusiti / brusiti z abrazivom / zobozdravnik brusi zob 3. drgniti ob kaj: purani brusijo s perutnicami po tleh / golob si brusi kljun ob kamen 4. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: debata brusi mnenja; brusiti okus občinstva ● ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. brusiti noge, pete hitro hoditi, teči; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati ◊ etn. škarjice brusiti otroška igra, pri kateri se igralci lovijo od drevesa do drevesa; lov. divji petelin brusi poje zaključni del svojega speva; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino brúšen -a -o: brušen diamant; brušeni kozarci; brušeno ogledalo; mojstrsko brušena proza ♪
  20.      brusíti 2 in brúsiti -im nedov. (ȋ ú) s silo izmetavati iz ust: konj brusi vodo iz gobca; žvečil je kruh in brusil iz ust prežvečeno kašo // pog., slabš. govoriti, pripovedovati: boli ga, da mu sin brusi take besede; brusi kletve in psovke na vse; take mu je brusil ♪
  21.      brúšenje  -a s (ú) glagolnik od brusiti1: a) brušenje britve, sekire b) brušenje stekla, umetnega kamna; fino brušenje; stroj za brušenje / brušenje zoba c) brušenje stila / brušenje divjega petelina ♪
  22.      brutálen  -lna -o prid., brutálnejši (ȃ) surov, grob, nasilen: to je brutalen človek / brutalen napad; z brutalno silo je obračunal z njimi; brutalno vedenje; zasliševanje je bilo brutalno brutálno prisl.: brutalno se vede; stavka je bila brutalno zadušena ♪
  23.      brutálnež  -a m (ȃ) ekspr. brutalen človek; surovež, nasilnež: bojim se ga, ker je tak brutalnež ♪
  24.      brutálnost  -i ž (ȃ) surovost, grobost, nasilnost: brutalnost se mu bere že na obrazu; vse to izvira iz njegove brutalnosti; odslovil jo je z vso brutalnostjo // surovo dejanje ali ravnanje: dovoljuje si vse mogoče brutalnosti; prepiri so se stopnjevali do skrajnih brutalnosti ♪
  25.      brútoregístrski  -a -o prid. (ȗ-í) navt., v zvezi brutoregistrska tona enota za merjenje (vse) ladijske prostornine, 2,8 m3: ladja z devetdeset tisoč brutoregistrskimi tonami [BRT] / država ima čez šest milijonov brutoregistrskih ton ladjevja / brutoregistrska tonaža ♪

   7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451 7.476 7.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA